TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se delno ugodi tako, da se odločba Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 31207-541/2021-3 z dne 23. 1. 2023 odpravi v tistem delu 1. točke izreka, v katerem je zavrnil prijavo znamke št. ... z dne 16. 5. 2021 za čistila za gospodinjske namene, čistila za preproge, čistilna sredstva v pršilu za gospodinjsko uporabo, čistilna sredstva v pršilu za uporabo na tkaninah, čistilna sredstva za gospodinjsko uporabo, čistilna sredstva za kletke za živali, čistilni pripravki v obliki pen, čistilni pripravki za gospodinjske namene, detergent za pranje, detergenti, detergenti izdelani iz nafte, detergenti, razen za uporabo v proizvodnji in za medicinske namene, detergenti, razen za uporabo v proizvodnji in medicini, detergenti za gospodinjsko uporabo, detergenti za gospodinjstvo, detergenti za pomivalni stroj, detergenti za pomivalni stroj v obliki gela, detergenti za pranje perila, detergenti za straniščno školjko, penasti detergenti, pralna sredstva, pripravki za čiščenje preprog, pripravki za čiščenje stranišča, pripravki za čiščenje vozil in pripravki za pranje ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. V ostalem delu se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 469,70 EUR, v 15-ih dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

Naloga znamke je ravno razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega.

Kadar je znamka sestavljena iz besednih in figurativnih elementov, je prvi načeloma bolj razlikovalni kot drugi, ker se povprečni potrošnik lažje sklicuje na zadevne proizvode tako, da navede ime znamke, in ne da opiše figurativni element te znamke. Iz tega sicer ne izhaja, da je treba besedne elemente znamke vedno šteti kot bolj razlikovalne od figurativnih elementov. Pri sestavljeni znamki ima namreč figurativni element enakovredno mesto kot besedni element. Torej je treba za opredelitev prevladujočega sestavnega dela znamke preučiti bistvene lastnosti figurativnega elementa in bistvene lastnosti besednega elementa izpodbijane znamke in njuna položaja. Presojo podobnosti zgolj na podlagi prevladujočega elementa, je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti.

Celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, slušno ali pojmovno podobnost nasprotujočih si znamk, mora biti utemeljena na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih sestavnih delov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, ima glavno vlogo pri celoviti presoji navedene verjetnosti. Povprečni potrošnik v zvezi s tem navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti. Verjetnost zmede obstaja, če sta stopnja podobnosti zadevnih znamk in stopnja podobnosti proizvodov ali storitev, določenih z znamkama, skupaj dovolj visoki.

Sodišče sodi, da zgolj to, da nekatera čistila oziroma sredstva za čiščenje (kar vključuje detergente oziroma sredstva za pranje), dišijo, ne zadostuje za zaključek, da je to blago podobno eteričnim oljem in dišavam.

Kar se tiče ostalih elementov, iz katerih naj bi izhaja podobnost oziroma dopolnilni značaj (tj. komplementarnost) in jih toženka našteva v izpodbijani odločbi, pa sodišče ugotavlja, da toženka zgolj na splošno našteta kriterije, po katerih se presoja podobnost blaga in storitev. Razlogov, iz katerih naj bi vse to v konkretnem primeru izhajalo, pa toženka ni pojasnila. Zato sodišče odločbe v tem delu ne more preizkusiti.