TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 3. člena, 4. in 17. člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (Uradni list RS, št. 91/25 in 32/26) se zavrže. Člen 2 in prvi odstavek 3. člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov sta v neskladju z Ustavo, kolikor se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24), v obsegu iz 83. točke obrazložitve te odločbe. V preostalem delu 2. člen in prvi odstavek 3. člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov nista v neskladju z Ustavo.

Za odločitev o protiustavnosti zakona ne zadošča že zgolj morebitna izkazana kršitev poslovniških pravil sama po sebi. Obenem Ustavno sodišče ugotavlja, da se pri sprejemanju Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov niso pojavile take hujše nepravilnosti v zvezi z odločitvijo za nujni zakonodajni postopek, ki bi zaradi svoje resnosti in teže posegle v sam ustavnopravni okvir zakonodajnega postopka Ker v zvezi z Zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ni bila vložena niti referendumska pobuda niti ni bil sprejet sklep po 21. členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, v postopku njegovega sprejemanja ni moglo priti do kršitve 90. člena Ustave. Načelo socialne države iz 2. člena Ustave ne varuje socialnega dialoga v smislu posebne upravičenosti delodajalskih združenj ali posameznih delodajalcev, da so pred sprejetjem predpisov, ki posegajo v interese delodajalcev, o osnutkih teh predpisov posebej obveščeni oziroma da bi imela ta združenja in delodajalci neposredno iz tega načela izpeljano pravico do opredelitve in odgovora na svoje pomisleke glede načrtovanih predpisov. Izpodbijane določbe Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov posegajo v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude, ki varuje tudi pogodbeno svobodo poslovnih subjektov, vendar za ta poseg obstaja javna korist, to je varstvo delavcev kot šibkejše strani v delovnem razmerju oziroma izboljšanje njihovega socialnega položaja, ki veča njihovo splošno blagostanje. Učinki izpodbijanih določb na pogodbeno svobodo delodajalcev so omejeni. To velja tako z vidika vrste in objektivne teže upravičenja v sistematiki delovnega prava kot tudi z vidika obvezne višine zimskega regresa. Pri oceni obsega koristi od sporne ureditve je treba upoštevati posebne značilnosti obdobja, ko zimski regres letno zapada v plačilo, in široko polje proste presoje zakonodajalca pri uresničevanju ukrepov ekonomske in socialne politike, ki jih šteje za potrebne. Ustavno sodišče je po uporabi posebnega, 74. členu Ustave prilagojenega testa sorazmernosti presodilo, da polje podjetniške svobode delodajalcev z izpodbijano ureditvijo ni bilo protiustavno zoženo. Pobudniki so 2. členu in prvemu odstavku 3. člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov očitali kršitev načela zaupanja v pravo in načela prepovedi retroaktivnosti (2. in 155. člen Ustave), vendar le kolikor navedene določbe urejajo obveznost izplačila zimskega regresa že za leto 2025. Pobudniki s tega vidika niso očitali protiustavnosti ureditvi obveznosti plačila zimskega regresa že za leto 2025 v delu, v katerem se za ugotovitev upravičenosti do zimskega regresa in za določitev njegove višine upošteva obdobje od uveljavitve Zakona do konca koledarskega leta 2025. Ustavno sodišče je razložilo Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov tako, da so do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu 2025. Delavci imajo pravico do sorazmernega dela zimskega regresa za leto 2025 glede na obdobje zaposlitve v letu 2025 pri posameznem delodajalcu. Za izračunavanje višine zimskega regresa za leto 2025, ki jo je posamezni delodajalec dolžan plačati posameznemu delavcu, sta upoštevni tako obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo Zakona kot tudi obdobje zaposlitve od uveljavitve do konca leta 2025. Zavezanci za zimski regres za leto 2025 po uveljavitvi Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov 20. 11. 2025 niso več mogli za nazaj spremeniti okoliščin, od katerih je odvisno ugotavljanje upravičenosti in višine zimskega regresa za leto 2025, to je obstoja delovnega razmerja za posamezne delavce v obdobju od 1. 1. do 20. 11. 2025. Delovna razmerja, ki so se začela in zaključila pred uveljavitvijo Zakona, tvorijo zaključene pravno upoštevne dejanske stanove, enako – glede obdobja trajanja pred 20. 11. 2025 – delovna razmerja, ki so se začela pred uveljavitvijo Zakona in so kontinuirano trajala do vključno njegove uveljavitve ali še dlje. Ustavno sodišče je odločilo, da v spornem delu 2. člen in prvi odstavek 3. člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov učinkujeta retroaktivno. Ker Državni zbor in Vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, čeprav bi to morala storiti že v zakonodajnem gradivu, 2. člen in prvi odstavek 3. člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v spornem delu ne izpolnjujeta pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena Ustave. Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s 155. členom Ustave, kolikor se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, in kolikor določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za leto 2025 upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni.