TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba obsojenca M.S. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Sodišče prve stopnje je v točki 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa že obrazložilo, da pritožnik ne izpolnjuje formalnega pogoja za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna. Obsojenec je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II K 43731/2013 z dne 7. 4. 2013 pravnomočno obsojen na kazen štiri leta zapora, na podlagi predloga za združitev kazni pa na štiri leta in šest mesecev zapora. Četrti odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) pa določa, da se lahko kazen zapora do treh let, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma. Zgornja meja, pri kateri je lahko kazen zapora nadomeščena z "vikend" zaporom, je torej z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 jasno določena. Kot izhodišče je torej potrebno šteti izrečeno kazen in ne preostanek že izvršene kazni, kot to sedaj obsojenec tudi v pritožbi napačno razlaga. V nasprotnem bi bilo mogoče z zaporom ob koncu tedna nadomestiti kazen zapora, izrečeno v katerikoli višini, kar pa bi bilo nezdružljivo z zakonskim namenom nadomeščanja kazni zapora z drugimi izvršitvenimi oblikami. Sodišče prve stopnje se v zvezi s takim stališčem upravičeno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru II Kp 44984/2012 z dne 9. 2. 2017.