• PREDPIS
  • VELJAVEN

Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju

OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 18-1165/1977, stran 1271 DATUM OBJAVE: 14.10.1977

VELJAVNOST: od 22.10.1977 / UPORABA: od 22.10.1977

SRS 18-1165/1977

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 1.7.2000 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 7.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.7.2000
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1165. Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Na podlagi 18. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19-196/76) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje v soglasju z republiškim komitejem za zdravstvo in socialno varstvo
P R AV I L N I K
o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa kriterije in postopek za razvrščanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: otroci), postopek za napotitev otroka v organizacijo za usposabljanje in za odpust iz te organizacije, določa sestavo strokovnih komisij in način vodenja razvida otrok.

II. KRITERIJI ZA RAZVRŠČANJE OTROK

2. člen

Po določbah tega pravilnika se razvrščajo duševno prizadeti otroci, otroci s slušnimi in govornimi motnjami, slepi in slabovidni otroci, otroci z drugimi telesnimi motnjami, vedenjsko in osebnostno moteni otroci ter otroci z več vrst motnjami.

3. člen

Duševno prizadeti so tisti otroci, ki imajo tako nizko umsko sposobnost, da ne morejo napredovati v osnovni šoli. Ti otroci se na osnovi klinične preiskave razvrščajo v sledeče skupine:

a)

lažje duševno prizadeti otroci, ki imajo tako zmanjšane sposobnosti za umsko delo, da ne morejo biti uspešni pri rednem vzgojno-izobraževalnem delu in potrebujejo zato posebne oblike usposabljanja (orientacijski inteligenčni kvocient - IQ 51-70),

b)

zmerno duševno prizadeti otroci, ki imajo zmanjšane sposobnosti za samostojno delo, so pa sposobni vzdrževati kontakt z okolico, pridobiti navade in skrbeti za svoje osnovne potrebe ter se priučiti za preprosta opravila (orientacijski IQ 36-50).

c)

težje duševno prizadeti otroci, ki imajo tako zmanjšane sposobnosti, da so omejeni v gibanju, govoru in v skrbi za svoje osnovne potrebe ter so nesposobni za samostojno delo, lahko pa se priučijo za najbolj enostavna opravila (orientacijski IQ 21-35).

č)

težko duševno prizadeti otroci, ki imajo tako slabo razvite umske sposobnosti, da so tako omejeni v svoji sposobnosti gibanja, govora in skrbi za svoje osnovne potrebe, da potrebujejo stalno varstvo, posebno oskrbo in nego (orientacijski IQ pod 20).
Izjemoma se razvrščajo po določilih tega pravilnika tudi otroci, ki zaradi okrnjenih specifičnih duševnih sposobnosti ali naravnanosti ne morejo slediti delu v osnovni šoli (otroci na meji normalnih sposobnosti).

4. člen

Otroci s slušnimi motnjami so gluhi in naglušni otroci.
Naglušen je otrok, ki je izgubil sluh od 40 do 80 decibelov (v nadaljnjem besedilu: db), s katerim je sporazumevanje nezanesljivo in je razvoj njegovega govora bistveno moteno.
Gluh je otrok, ki je izgubil sluh za več kot 80 db in je pogovorno sporazumevanje z njim nemogoče.

5. člen

Otroci z govornimi motnjami so otroci, ki imajo težje organske ali psihoorgansko pogojene govorne in glasovne motnje, ki jim onemogočajo normalno govorno sporazumevanje in potrebujejo korekcijski postopek.

6. člen

Slep je otrok, ki ima tudi po korekciji z lečo ostrino vida na boljšem očesu manjšo od 0,10 (10%), in otrok s centralnim vidom na boljšem očesu s korekcijsko lečo do 0,25 (25%), toda z zoženim vidnim poljem na 20 stopinj in manj.
Slaboviden je tisti otrok, ki ima tudi po korekciji z lečo ostrino vida na boljšem očesu manjšo od 0,4 (40%). K slabovidnim štejemo tudi otroka, ki ima sicer po korekciji z lečo ostrino vida na boljšem očesu večjo kot 0,4, vendar je pričakovati, da se mu bo vid poslabšal.

7. člen

Otroci z drugimi telesnimi motnjami so v smislu tega pravilnika otroci s takimi okvarami in deformacijami ali gibalnimi motnjami, ki jim onemogočajo, da bi se vzgajali in izobraževali skupaj z zdravimi otroki.