TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbama dolžnikov se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče druge stopnje soglaša s pritožnikoma, da je sodišče prve stopnje postopalo zmotno, ko je obstoj pogojev za odlog izvršbe presojalo glede na stanje ob vložitvi predloga za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje bi moralo namreč te, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti sklepa o odlogu izvršbe, presojati glede na stanje ob izdaji sklepa, s katerim je odločilo o odlogu. Takrat pa, kar med strankama ni sporno, sta bili, potem ko je Vrhovno sodišče RS izdalo sklepa o dopustitvi revizije (III DoR 48/2024 oziroma III DoR 49/2024) že vloženi reviziji obeh dolžnikov zoper sodbo, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov. Da sta dolžnika zoper izvršilni naslov po vložitvi predlogov za odlog izvršbe vložila revizijo, je sodišče prve stopnje nenazadnje upoštevalo že v sklepu z dne 14. 1. 2025, s katerim je o predlogih za odlog izvršbe odločilo v prvem postopku. Na vloženo revizijo pa sta se dolžnika v postopku tudi izrecno sklicevala, in sicer v odgovorih na pritožbo zoper sklep z dne 14. 1. 2025 (tema sta revizijo tudi priložila) in v teh vlogah v zvezi s tem tudi dopolnila utemeljitev svojih predlogov za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje, ki teh dejstev pri svojem odločanju ni upoštevalo, je pri odločanju o predlogih za odlog izvršbe zato zmotno zaključilo, da ni izpolnjen objektivni pogoj za odlog izvršbe iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, tj. vložitev izrednega pravnega sredstva. Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbama, da pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe ni nepomemben obstoj verjetnosti, da bosta dolžnika z vloženim izrednim pravnim sredstvom uspela. Pritožnika v tej zvezi utemeljeno opozarjata, da vrhovno sodišče revizijo dopusti le v posebej utemeljenih primerih, tj. če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen ZPP). Vendar pa dejstvo, da vrhovno sodišče v postopku odločanja o dopustitvi revizije oceni, da gre za pomembno pravno vprašanje, katerega presoja presega pomen konkretnega postopka, in revizijo dopusti, še ne pomeni, da bo pozneje vloženi reviziji ugodeno in da bo posledično odpadla podlaga za izvršbo. Zgolj vložitev revizije zoper pravnomočno sodno odločbo zato sama po sebi še ne utemeljuje odloga izvršbe. To nenazadnje izhaja iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, v katerem je izrecno določeno, da mora biti tudi v primeru, ko dolžnik odlog izvršbe utemeljuje z vložitvijo izrednega pravnega sredstva, poleg tega izkazana tudi verjetnost, da bi dolžnik s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Prav tako pa tudi iz 369. člena ZPP, ki določa, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Obstoj verjetnosti, da bo zaradi možnosti ugoditve reviziji odpadla podlaga za izvršbo, pa mora izvršilno sodišče upoštevati pri presoji subjektivnega pogoja za odlog izvršbe. V tem kontekstu mora kot pravno upoštevno škodo, ki pod pogoji iz prvega odstavka 71. člena ZIZ utemeljuje odlog izvršbe, zato upoštevati tudi tisto škodo, ki sicer običajno nastane kot neposredna posledica oprave izvršbe s posameznim sredstvom izvršbe, vendar njena (popolna) odprava v primeru, ko bi bil izvršilni naslov pozneje razveljavljen ali spremenjen in bi zato odpadla podlaga za izvršbo, glede na naravo škode in okoliščine konkretnega primera ne bi bila mogoča ali bi bila otežena, naknadno pravno varstvo, ki bi bilo v takem primeru sicer na voljo dolžniku, pa bi bilo zato nezadostno ali celo brez pomena. Stališče sodišča prve stopnje, da je škoda, ki nastane kot neposredna posledica izvršbe, v vsakem primeru pravno neupoštevna škoda, je zato v primeru, ko obstaja verjetnost, da bo pravnomočna sodna odločba, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, razveljavljena ali spremenjena in da bo zato odpadla podlaga za izvršbo, preozko in materialnopravno zmotno.