TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba se delno zavrne, delno pa se ji ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se v celoti pravilno glasi:

   "I. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 17.378,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer: od zneska 5.761,02 EUR od 3. 7. 2020 dalje do plačila in od zneska 11.617,70 EUR od 6. 9. 2023 dalje do plačila.

   II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 682,66 EUR, v roku 15 dni, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila."

2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 625,89 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni.

Nepravilno ravnanje zaposlenega samo po sebi še ne pomeni, da delodajalec ni izvedel potrebnih ukrepov za varnost in zdravje pri delu. Ob dejstvu, da je viličar deloval brezhibno in da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni ugotovilo drugih kršitev delodajalca (niti pomanjkljivega nadzora), tožencu ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, torej njegove opustitve izvajanja dolžnih ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu. Odgovornosti delodajalca zato ni mogoče utemeljiti na določbi 191. člena ZPIZ-2, kajti ta pride v poštev samo, če je sam delodajalec krivdno opustil izvrševanje ukrepov, ki naj zagotovijo varno in zdravo delovno okolje njegovih zaposlenih, in je v sodnem postopku potrjeno, da je prav zaradi navedenega njegov zaposleni utrpel poškodbo. Pač pa je podana odgovornost delodajalca na podlagi prvega in drugega odstavka 190. člena ZPIZ-2, kjer gre za objektivno odgovornost delodajalca za drugega (delavca), ki je ravnal krivdno.