• PREDPIS
  • VELJAVEN

Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije (RePASM)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 35-2280/1996, stran 2946 DATUM OBJAVE: 5.7.1996

VELJAVNOST: od 5.7.1996 / UPORABA: od 5.7.1996

RS 35-2280/1996

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 5.7.1996 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 9.3.2026: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 35/96

Časovnica

Na današnji dan, 9.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 5.7.1996
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2280. Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije (RePASM)
Upoštevajoč ustavo Republike Slovenije, ki opredeljuje odnos do avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah kot njeno trajno in aktivno obvezo;
ob polnem spoštovanju samostojnosti avtohtonih manjšin
in
s trdnim namenom, da Republika Slovenija pripomore k njihovemu vsestranskemu razvoju
je Državni zbor Republike Slovenije na podlagi 166. člena v zvezi s 170. členom svojega poslovnika na seji dne 27. junija 1996 sprejel
R E S O L U C I J O
o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije (RePASM)

1. poglavje

SPLOŠNI DEL

I

Območja sosednjih držav, na katerih živijo avtohtone slovenske manjšine, sestavljajo skupaj z Republiko Slovenijo skupni slovenski kulturni prostor.
Avtohtone manjšine so sestavni del družb v sosednjih državah, s številnimi vezmi pa so povezane z državo slovenskega naroda. Pripadniki avtohtonih manjšin, zamejski Slovenci, so državljani sosednjih držav z vsemi pravicami in obveznostmi do teh držav in so dragocen most sodelovanja in dobrega sosedstva Republike Slovenije in njenih sosednjih držav.

II

V Republiki Avstriji živi avtohtona slovenska manjšina v deželah Koroški in Štajerski, v Republiki Italiji v deželi Furlaniji Julijski krajini, na Madžarskem v Porabju, v Republiki Hrvaški pa na področjih vzdolž hrvaško-slovenske državne meje, zlasti v Istri, Gorskem Kotarju in Medmurju.

III

Republika Slovenija poudarja veljavnost dosedanjih mednarodnih pravnih aktov za zaščito pravic avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, med drugim Avstrijske državne pogodbe, Osimske pogodbe in Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in Madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija je v skladu z načeli sukcesije v celoti nosilec pravic in obveznosti, ki izhajajo iz teh mednarodnih pogodb. Hkrati pa se zavzema tudi za sklenitev novih dvostranskih pogodbenih aktov, ki bi natančneje določili obveznosti pogodbenic do avtohtonih narodnih manjšin.
V mednarodni skupnosti si Slovenija prizadeva za splošen dvig ravni zaščite avtohtonih narodnih manjšin.
Republika Slovenija opozarja na škodljivost takih meddržavnih odnosov, ko poskušajo države urediti medsebojna odprta vprašanja s pritiski na avtohtone narodne manjšine.

2. poglavje

ODNOS REPUBLIKE SLOVENIJE DO ORGANIZACIJ IN DEJAVNOSTI AVTOHTONIH MANJŠIN

I

Uspešno delovanje političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij je nepogrešljiv izraz obstoja in pogoj razvoja avtohtone manjšine kot subjekta.
Republika Slovenija podpira slovenske avtohtone manjšine v zamejstvu v njihovem prizadevanju za obstoj in razvoj kot narodnih skupnosti.
Republika Slovenija priznava avtonomnost in politično subjektiviteto avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Republika Slovenija pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij v posameznih sosednjih državah za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo. Podpira tudi napore za zajamčeno zastopstvo predstavnikov avtohtonih manjšin v zakonodajnih in drugih političnih ter upravnih telesih.

II