TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Humanistična drža proti tehnokratskim poenostavitvam

Z najnovejšimi prizadevanji za preseganje dualističnega načina mišljenja se ravno v tem krogu zanimanja za Sistem 3 rojeva tudi nevaren precedens. Del tehnične literature namreč poskuša Sistem 3 ločiti od človeške kognicije ter biološke funkcije spoznavanja, razmišljanja, komuniciranja in odločanja zamrzniti v silicijevo arhitekturo umetne inteligence.

Tehnokrati s svojimi predkognitivnimi (predmišljenjskimi) konstrukti ter mehaničnim pripisovanjem Sistema 3 umetni inteligenci ustvarjajo pogoje za »kognitivno kolonizacijo« človeškega uma in konteksta mišljenja. Pri tem ostajajo odprta vprašanja dopustnosti takšnih posegov v sfero človeške volje, moralne presoje, svobode odločanja in organiziranega urejanja odnosov med človekom, naravo, družbo in tehnologijo, ki zahtevajo epistemološki, etični in pravni odgovor.

Humanistične razprave s kritiko kognitivne kolonizacije opozarjajo na bistveno vprašanje, ki ga tehnokratske poenostavitve puščajo odprto: kako je sploh mogoče kognicijo ločiti od človeka in jo pripisati stroju; kako jo ločiti od mislečega bitja, ki svet razumno in čuteče doživlja, mu pripisuje pomen, vrednoti posledice svojih ravnanj in zanje prevzema odgovornost? V zvezi s tem je zelo nazorno stališče skupine avtorjev, ki primerjajo človeško in robotsko hojo. Robot človeške refleksne stabilizacije, na primer ob spotikanju, ne more poustvariti na enak biološki način, saj nima biološke redundance in utelešenih zank z več vzporednimi, medsebojno prepletenimi povezavami, ki lahko izmenično prevzamejo preživetveno funkcijo ravnotežja. Robot ne čuti bolečine in ugodja, nima utelešenih funkcij in izkušenj preživetja, tako da mu je življenje z biološkega vidika pravzaprav popolna neznanka.[3]

Moje razumevanje Sistema 3 je v osnovi skladno s stališči tistih avtorjev, ki v humanistični drži nasprotujejo tehnokratskim poenostavitvam in zagovarjajo epistemološko suverenost človekovega mišljenja.[4] Pojem Sistem 3 uporabljam kot oznako za integrativno funkcijo človeške kognicije, ki presega dualni model Sistema 1 in Sistema 2. Umetne inteligence nikakor ne izključujem, ampak jo kot »pametno orodje« z razširjeno plastjo analitičnih zmogljivosti obravnavam v povezavi s Sistemom 2, kjer domuje »leni nadzornik« s funkcijo zavestnega nadzora in normativne presoje miselnih procesov. S tem tudi sam izhajam iz prispodobe o »razmišljanju, hitrem in počasnem« v istoimenski knjigi nobelovca Daniela Kahnemana.[5]

Kahneman je svoj model strogo razmejil na dva pola: hitro (Sistem 1) in počasno (Sistem 2) razmišljanje. Vendar njegova razlaga odpira prostor za vprašanje, kako se »hitro« in »počasno« procesiranje uravnava ter integrira v koherentno celoto mišljenja, odločanja in delovanja. Integrativna funkcija Sistema 3 se tako iz notranjega okvira Sistema 1 in Sistema 2 širi v zunanji okvir našega osmišljanja sveta, kjer koherentnost mišljenja sproti preverja v odnosu z dejstvi, drugimi ljudmi, izkustvom in posledicami delovanja. Ta zunanji okvir zajema odnose do naravnih, družbenih in tehnoloških sistemov, pravnega reda in javne varnosti, demokratične odpornosti in relacijske etike, etike skrbi in odgovornosti za dobre medčloveške odnose ter pripadnost skupnemu dobremu in vrednotam skupnosti.

Šele v tem zunanjem okviru imajo naše odločitve in ravnanja oprijemljive učinke, dobre ali slabe posledice tudi za druge. Zato je pri mojem razumevanju Sistema 3 ključno, da koherentnost mišljenja ne ostane zaprta vase, temveč jo sproti preverjamo v odnosu do pojavov in dejstev sveta, ki ga doživljamo in v katerem delujemo. Preprosto povedano, koherenca pomeni dinamično ravnotežje človeka s seboj in s svetom, ki ga doživlja in v katerem deluje. Podobno kot organizem z utelešeno kognicijo in praktično modrostjo nenehno vzdržuje življenjsko ravnotežje, Sistem 3 povezuje naše mišljenje, odločanje in delovanje ter njihovo koherentnost sproti preverja v odnosu do sveta.[6]

V tem odnosu je Sistem 3 obenem prostor dialoga, kjer s povezovanjem različnih jezikov znanja skozi kulturno komuniciranje in ekološki narativ nastaja koherentna pripoved o življenju. Narativ kot metoda sicer izhaja iz naratologije oziroma teorije pripovedovanja zgodb, vendar njegova uporaba danes že presega literarno vedo in se uveljavlja tudi na različnih znanstvenih in raziskovalnih ter vzgojnih in izobraževalnih področjih.[7]

Z ekološkim narativom v tem članku izhajam iz bio‑socio‑ekoloških modelov, ki jih v nadaljevanju povežem s teorijo Urija Bronfenbrennerja. Na tej podlagi metoda ekološkega narativa prikazuje, kako oblikovati in vzdrževati kulturen dialog različnih jezikov znanja za odgovorno kolektivno razmišljanje, posvetovanje in razpravljanje (deliberacijo) ter sprotno preverjanje koherence v odnosu do zunanjega sveta pojavov in dejstev. V odnosu Sistema 3 do prava in institucionalnega okvira države se z isto narativno metodo operativne razlage izrecno sklicujem na slovensko pravno teorijo in ustavnosodno razlago 153. člena Ustave Republike Slovenije. Ta ob vertikalni in horizontalni skladnosti zahteva usklajenost (koherentnost) pravnega reda in institucionalnega sistema kot delujoče celote.[8]

2. Integrativna funkcija Sistema 3 z relacijsko etiko in sistemsko koherenco preživetja

Napredna znanstvena dognanja podpirajo razumevanje Sistema 3 kot integrativne funkcije človeške kognicije in osmišljanja sveta.[9] Ta zmožnost tudi v odnosu med človekom in umetno inteligenco ustvarja prostor za rojevanje novih pojavov in spoznanj (emergence). Vendar smo ljudje še vedno tisti, ki pojavom pripisujemo končni pomen, jih vrednotimo ter o njih in na njihovi podlagi odločamo, komuniciramo in delujemo.

Integrativna funkcija Sistema 3 v dinamični krožnosti miselnega procesa vzpostavlja koherentnost med Sistemom 1 in Sistemom 2 ter jo sproti preverja v odnosu do sveta. Če je ta dinamični cikel hitrega, počasnega in koherentnega razmišljanja dokazno podprt (evidence-informed), izkustveno informiran in z relacijsko etiko zavezan moralni presoji, se integrativna funkcija Sistema 3 v mojem pristopu kaže z metodo ekološkega narativa. Pri tej razsežnosti Sistema 3 se sklicujem na uveljavljeno razlago bio-socio-ekološkega modela, ki tudi v slovenskem prostoru, zlasti na področju vzgoje in izobraževanja, črpa iz teorije Urija Bronfenbrennerja.[10]

Kot praktični primer uporabe ekološkega narativa v nadaljevanju povzemam svoje izkušnje in predloge k javni razgrnitvi Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON). V kratkem povedano, NNON na nacionalni ravni horizontalno povezuje različna področja pri izvajanju Uredbe (EU) 2024/1991.[11] Najnovejše ugotovitve o zaskrbljujočem zaostajanju svetovne skupnosti pri doseganju trajnostnih ciljev opozarjajo, da je obnova narave osrednji del razvojne agende in ukrepov za preživetje človeštva. Na to opozarjajo tudi ugotovitve Političnega foruma na visoki ravni o trajnostnem razvoju (High‑Level Political Forum on Sustainable Development – HLPF 2026), ki je potekal med 7. in 15. julijem 2026 pod okriljem Ekonomsko‑socialnega sveta Združenih narodov (ECOSOC).[12]

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pri istem svetovnem izzivu opozarja na nujnost preseganja vrzeli med deklariranimi in uresničenimi zavezami ter poudarja potrebo po koherentnih politikah za trajnostni razvoj. Problem torej ni pomanjkanje znanja ali tehnologije, temveč neusklajenost javnih politik in nezmožnost povezovanja različnih sektorskih ciljev v delujočo celoto. V perspektivi Sistema 3 se temu pridružuje vprašanje pripadnosti skupnim vrednotam in ciljem. Kar ekološki narativ razkriva skozi odnos in dialog različnih jezikov znanja, OECD na institucionalni ravni obravnava kot vprašanje koherentnosti.[13]

2.1 Od teoretičnih predpostavk k empiričnim dokazom

V navedenem prispevku S silogizmom in smislom prava k novi paradigmi preživetja sem pojem Sistema 3 vpeljal kot teoretično predpostavko za preseganje togih binarnih vzorcev premočrtnega mišljenja. Vse večja negotovost zaradi podnebnih sprememb in svetovnih kriz pa dovolj zgovorno opozarja na dejansko potrebo po preseganju dualnosti ter s tem na praktično vrednost Sistema 3 kot načina koherentnega razmišljanja in delovanja v negotovih razmerah.

Horizontalno povezovanje različnih področij pri izvajanju Uredbe (EU) 2024/1991 z Nacionalnim načrtom za obnovo narave (NNON) na svoj način kaže, zakaj je dualni način mišljenja nezadosten. Obnova narave ni zgolj tehnično vprašanje našega odnosa do ekosistemov, temveč eden od ključnih pogojev skupnega preživetja, ki zahteva sistemsko koherentnost – od ekološke znanosti do kmetijske prakse, od ekonomskih interesov do človekovih pravic prihodnjih generacij.

Zato sem v predlogih k osnutku NNON izpostavil tiste izzive, pri katerih se skozi perspektivo Sistema 3 obnova narave povezuje v koherentno celoto s področji javne varnosti in družbene oziroma demokratične odpornosti. Metoda ekološkega narativa je pri tem pokazala praktično vrednost povezovanja in dialoga različnih jezikov znanja ter področnih politik za koherenten razvoj. S tem se na praktični ravni izostri tudi problem, na katerega opozarja OECD: kako razpoložljivo znanje in tehnologijo s koherentnimi politikami razvoja učinkovito povezovati in uporabljati v praksi. V ekosistemski logiki, na katero se v osnutku sklicuje NNON, obnova narave ni le teoretični in tehnični izziv, temveč prvovrstna priložnost za preobrazbo človekovega vrednotnega odnosa do življenja in sveta.[14]

Obnova v nobenem primeru ni vrnitev v prejšnje stanje, temveč strukturni prehod, ki nam s Sistemom 3 odpira prostor za dialog in več zavedanja, skrbnosti in odgovornosti do sočloveka, narave, družbe in tehnologije. V tem smislu je NNON s celovito podporo izvajanju Uredbe (EU) 2024/1991 hkrati priložnost za praktično uporabo Sistema 3 kot načina hitrega, počasnega in koherentnega razmišljanja.

3. Sklep

Največja novost tega članka po mojem ni uvedba pojma Sistem 3: razmišljanje, hitro, počasno in koherentno, temveč prepoznanje širšega pomena koherentnosti kot preživetvene logike, ki ima svoje normativne in funkcionalne vzporednice v ustavnem redu, demokratični kulturi in institucionalnih mehanizmih odgovornega razmišljanja, odločanja in delovanja v negotovem svetu. Sistem 3 tako ni zgolj konceptualna nadgradnja dualnega modela mišljenja, temveč integrativna funkcija človeške kognicije, ki koherentnost mišljenja vzpostavlja in jo sproti preverja v odnosu do sveta.

Opombe:

[1] S silogizmom in smislom prava k novi paradigmi preživetja; TFL Glasnik, št. 1/2026.

[2] Med njimi so mojemu pristopu z integrativno funkcijo Sistema 3 in koherentnostjo odnosa med Sistemom 1 in Sistemom 2 najbližja dognanja v: Stepanova, M., System 3 Thinking: A Conceptual Expansion of the Dual Process Model for Complex Human Decisions. International Research Journal of Multidisciplinary Scope (IRJMS), 23. januar 2026; 7(1): 864–873. https://doi.org/10.47857/irjms.2026.v07i01.07960; ter Chávez-Autor J.C., The System 3 Method: integrating intuition, reason and creative metacognition for deep learning. Frontiers in Psychology, 24. julij 2026; https://doi.org/10.3389/fpsyg.2026.1891793.

[3] Koseki, S., Hayashibe, M. in Owaki, D. Human-inspired bipedal locomotion: from neuromechanics to mathematical modelling and robotic applications. Journal of The Royal Society Interface, 23(235), 25. februar 2026; https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsif.2025.0662.

[4] Bergamaschi Ganapini, M., Chiriatti, M., Panai, E. in Riva, G. Before You Think: System 0, AI-Mediated Cognition and Cognitive Colonization. arXiv preprint arXiv:2606.13658, 11. junij 2026; https://arxiv.org/abs/2606.13658. Avtorji v tej razpravi uvajajo koncept »kognitivne kolonizacije« kot neposredno kritiko tehnokratskih modelov, ki poskušajo UI opredeliti kot zunanji »Sistem 3«; npr. Shaw, S. D. in G. Nave. Thinking—Fast, Slow, and Artificial: How AI is Reshaping Human Reasoning and the Rise of Cognitive Surrender. SSRN Electronic Journal, 2. februar 2026; http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.6097646. Opozarjajo, da vnaprej optimizirani algoritmi delujejo kot prikriti »Sistem 0«, ki neopazno pred-procesira informacije ter s tem okupira sam kontekst človeškega mišljenja. Za širšo družbeno-epistemološko kritiko teh vnaprej določenih vzorcev; glej tudi: Cassinadri, G. Thinkframes as AI-Mediated Cognitive Ecologies: Cognitive Trade-offs in the AI Age. Philosophy & Technology, 39(38); 23. februar 2026; https://doi.org/10.1007/s13347-026-01059-8.

[5] Kahneman, D. Razmišljanje, hitro in počasno. Ljubljana: Založba UMco, 2017.

[6] O vpetosti človekovega spoznavanja in delovanja v notranji in zunanji svet ter povezovanju spoznavnih in etičnih vrlin s praktično modrostjo sem pisal že v: Kečanović, B., Pravo in policija, Zbornik X. dnevi javnega prava, Portorož, 14.–16. junij 2004, str. 446–447.

[7] Kečanović, B., Uporabna etika in avtonomija šolskega prostora na prehodu v vključujočo in varno družbo, v: Slokan, S., Kečanović, B., Logaj, V. Uporabna etika vključujočega, varnega in spodbudnega prostora. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2020, str. 47–50; https://www.zrss.si/pdf/Uporabna-etika.pdf.

[8] Pavčnik, M. Argumentacija v pravu: od življenjskega primera do pravne odločitve – 4., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Lexpera, GV Založba, 2022, str. 145-149; Kečanović, 2020, str. 48.

[9] Stepanova, 2026. 

[10] Šterman Ivančič, K., Štremfel, U., Peras, I., Japelj Pavešič, B. Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023; https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-355-4.

[11] Ministrstvo za okolje in prostor, Javna razgrnitev osnutka Nacionalnega načrta za obnovo narave, od 10. julija do 9. avgusta 2026; https://www.gov.si/novice/2026-07-10-javna-razgrnitev-osnutka-nacionalnega-nacrta-za-obnovo-narave/.

[12] Uradne informacije so dostopne na spletni strani Združenih narodov; https://hlpf.un.org.

[13] OECD, Bridging the Gaps for Sustainable Development: Coherent Policies for Water, Energy, Industry and Cities, OECD Publishing, Paris, 15. julija 2026; https://doi.org/10.1787/d6b60ea7-en.

[14] Prispevek k javni razgrnitvi Nacionalnega načrta za obnovo narave – NNON, IRVD, 13. avgust 2026; https://www.irvd.si/prispevek-k-nnon/.