Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o pogojih za uporabo in skladiščenje ribje moke, mlečnih nadomestkov z ribjo moko, dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata živalskega izvora, krvne moke, krvnih proizvodov in njihovih krmnih mešanic na kmetijskem gospodarstvu
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 30-1320/2009, stran 4205 DATUM OBJAVE: 17.4.2009
RS 30-1320/2009
1320. Pravilnik o pogojih za uporabo in skladiščenje ribje moke, mlečnih nadomestkov z ribjo moko, dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata živalskega izvora, krvne moke, krvnih proizvodov in njihovih krmnih mešanic na kmetijskem gospodarstvu
Na podlagi tretjega odstavka 33. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05), drugega odstavka 4. člena, šestega odstavka 6. člena in tretjega odstavka 9. člena Zakona o krmi (Uradni list RS, št. 127/06) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o pogojih za uporabo in skladiščenje ribje moke, mlečnih nadomestkov z ribjo moko, dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata živalskega izvora, krvne moke, krvnih proizvodov in njihovih krmnih mešanic na kmetijskem gospodarstvu
o pogojih za uporabo in skladiščenje ribje moke, mlečnih nadomestkov z ribjo moko, dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata živalskega izvora, krvne moke, krvnih proizvodov in njihovih krmnih mešanic na kmetijskem gospodarstvu
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje določa izvajanje Priloge IV Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 147 z dne 31. 5. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 163/2009 z dne 26. februarja 2009 o spremembi Priloge IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 999/2001/ES o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 163 z dne 27. 2. 2009, str. 17), in Uredbe 183/2005/ES o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. 2. 2005, str. 1, v nadaljnem besedilu: Uredba 183/2005/ES), glede:
-
pogojev skladiščenja in uporabe ribje moke, mlečnih nadomestkov z ribjo moko, dikalcijevega fosfata živalskega izvora, trikalcijevega fosfata živalskega izvora, krvne moke, krvnih proizvodov in njihovih krmnih mešanic na kmetijskem gospodarstvu, pri krmljenju rejnih prežvekovalcev, neprežvekovalcev in rib, ki se jih vzreja za namene proizvodnje hrane in
-
postopkov za analizo tveganja, ki jih pristojni organ izvede v primeru manjših količin ostankov živalskih tkiv (delcev kosti) v posamičnih krmilih rastlinskega izvora in njihovih krmnih mešanicah.
2. člen
(prepovedi in odstopanja pri uporabi določenih snovi v prehrani živali)
(1)
Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se vzreja izključno prežvekovalce, je prepovedano skladiščiti in uporabljati predelane živalske beljakovine, krvne proizvode, želatino prežvekovalcev, hidrolizirane beljakovine iz tkiv prežvekovalcev (razen iz kož), dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: DCP in TCP) ter njihove krmne mešanice.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je na kmetijskih gospodarstvih dovoljeno skladiščiti in uporabljati za krmljenje rejnih prežvekovalcev mlečne nadomestke, ki vsebujejo ribjo moko, v skladu s pogoji iz 3. in 10. člena tega pravilnika.
(3)
Na kmetijskih gospodarstvih, kjer se vzreja prežvekovalce in neprežvekovalce, je dovoljeno skladiščiti in uporabljati krmne mešanice za neprežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP v skladu s pogoji iz 4. in 10. člena tega pravilnika.
(4)
Na kmetijskih gospodarstvih, kjer se vzreja neprežvekovalce, je dovoljeno skladiščiti in uporabljati ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic v skladu s pogoji iz 5. in 10. člena tega pravilnika.
(5)
Na kmetijskih gospodarstvih, kjer se vzreja prežvekovalce in druge rejne živali, je dovoljeno skladiščiti in uporabljati krmne mešanice, ki vsebujejo krvne proizvode iz neprežvekovalcev v skladu s pogoji iz 6. in 10. člena tega pravilnika.
(6)
Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se ne vzreja prežvekovalcev, je dovoljeno skladiščiti in uporabljati krvne proizvode v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic v skladu s pogoji iz 7. in 10. člena tega pravilnika.
(7)
Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se vzreja prežvekovalce, neprežvekovalce in ribe, je prepovedano skladiščiti in uporabljati krvno moko.
(8)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je dovoljeno skladiščiti in uporabljati za krmljenje rib krvno moko neprežvekovalcev v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic v skladu s pogoji iz 8. in 10. člena tega pravilnika.
(9)
Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se hkrati vzreja ribe, prežvekovalce in druge rejne živali, je dovoljeno skladiščiti in uporabljati krmne mešanice, ki vsebujejo krvno moko neprežvekovalcev za krmljenje rib v skladu s pogoji iz 9. in 10. člena tega pravilnika.
3. člen
(uporaba mlečnih nadomestkov z ribjo moko na kmetijskih gospodarstvih, kjer se redijo prežvekovalci)
Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se redijo prežvekovalci, je dovoljeno skladiščenje in uporaba mlečnih nadomestkov z ribjo moko pod naslednjimi pogoji:
1.
mlečne nadomestke z ribjo moko je dovoljeno uporabljati v prehrani mladih prežvekovalcev do odstavitve;
2.
mlečne nadomestke z ribjo moko se v skladu z navodili proizvajalca razredči in krmi mladim prežvekovalcem le v tekoči obliki, kot dopolnilo ali nadomestilo postkolostralnemu mleku;
3.
skladiščenje mlečnih nadomestkov z ribjo moko in krmnih mešanic za prežvekovalce v skladiščnih prostorih ne sme biti skupno, ker bi lahko prišlo do zmotne zamenjave s krmili;
4.
če se na kmetijskem gospodarstvu redi tudi neprežvekovalce, se smiselno upošteva tudi določbe iz 4. člena tega pravilnika.
4. člen
(uporaba krmnih mešanic z ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP na kmetijskih gospodarstvih, kjer se redijo prežvekovalci in neprežvekovalci)
Če se na kmetijskem gospodarstvu hkrati redijo prežvekovalci in neprežvekovalci, je dovoljeno skladiščenje in uporaba ribje moke, DCP, TCP le v obliki krmnih mešanic pod naslednjimi pogoji:
1.
krmne mešanice, ki vsebujejo zgoraj naštete snovi, se uporabljajo le za krmljenje neprežvekovalcev;
2.
prežvekovalci in neprežvekovalci so nastanjeni v različnih objektih;
3.
prežvekovalci in neprežvekovalci se ne krmijo preko skupnih naprav za doziranje krme;
4.
skladiščenje krmnih mešanic za prežvekovalce in neprežvekovalce v skladiščnih prostorih ne sme biti skupno, ker bi lahko prišlo do zmotne zamenjave s krmili; skladiščenje je treba po možnosti izvajati v zaprtih skladiščnih sistemih (silosih, oktaedrih (Big Bags), itd.) z neposredno povezavo do naprave za doziranje krme;
5.
krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP živalskega izvora, morajo biti vidno označene z oznako »vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev« oziroma »vsebuje dikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev« oziroma »vsebuje trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev«; proizvodnja krmnih mešanic za prežvekovalce poteka na ločeni proizvodni liniji oziroma na drugem mešalniku, tako da se prepreči vsaka možnost zamenjave krmnih mešanic;
6.
proizvedene krmne mešanice se uporabijo na kmetijskem gospodarstvu;
7.
pri skladiščenju krmljenju krmnih mešanic na kmetijskem gospodarstvu se smiselno upošteva zahteve iz Uredbe 183/2005/ES;
8.
nosilec kmetijskega gospodarstva mora seznaniti družinske člane in druge osebe, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu, s posebnimi ukrepi, ki veljajo glede krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP.
5. člen
(uporaba ribje moke oziroma DCP oziroma TCP na kmetijskih gospodarstvih, kjer se redijo izključno neprežvekovalci)
Na kmetijskih gospodarstvih sta dovoljena uporaba in skladiščenje ribje moke oziroma DCP oziroma TCP v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic neprežvekovalcev pod naslednjimi pogoji:
1.
na kmetijskem gospodarstvu se ne redi prežvekovalcev;
2.
krmne mešanice se proizvajajo izključno za potrebe lastne reje;
3.
nosilec dejavnosti kmetijskega gospodarstva vodi evidence:
-
o proizvajalcih, dobaviteljih, količinah in datumih nabave zgoraj navedenih posamičnih krmil,
-
o recepturah krmnih mešanic,
-
o datumih proizvodnje in količinah proizvedenih krmnih mešanic;
4.
krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP živalskega izvora morajo biti vidno označene z oznako »vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev« oziroma »vsebuje dikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev« oziroma »vsebuje trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev«;
5.
pri skladiščenju in proizvodnji krmnih mešanic se smiselno upošteva zahteve iz Uredbe 183/2005/ES.