na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba I Cpg 1087/2016 - identifikacija tožbenega zahtevka - višina tožbenega zahtevka - pomanjkljive trditve - pravna podlaga - verodostojna listina - račun - nedovoljene ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
27.9.2017
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cpg 1087/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00004711
SENAT, SODNIK
Maja Jurak (preds.), mag. Valerija Jelen Kosi (poroč.), Lidija Leskošek Nikolič
SIMILARDOCS
VDSS sodba in sklep Pdp 224/2008 ^^^ VSL sklep III Cp 1981/99 ^^^ VSL sodba I Cpg 571/2011
INSTITUT VSRS
identifikacija tožbenega zahtevka - višina tožbenega zahtevka - pomanjkljive trditve - pravna podlaga - verodostojna listina - račun - nedovoljene pritožbene novote - uporaba avtonomnega materialnega prava
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
JEDRO
V tožbi mora biti navedeno toliko dejstev, da je možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, na primer, za katero obdobje so bili izdani računi, katere storitve so z njimi obračunane.
Izdani račun je res verodostojna listina, ni pa tudi pravna podlaga za plačilo. V dvostranskih obveznostih se praviloma ena stranka zaveže nekaj storiti, druga pa ji zato plača. Račun je le izkaz višine zahtevanega plačila, ki se izstavi na podlagi pravne podlage, ne pa pravna podlaga, to je praviloma dvostranska pogodba.
Sodišče lahko pogodbeno pravno podlago (na primer način obračuna storitve) upošteva le na podlagi zatrjevanja strank, saj bi sicer uporaba pogodbenega prava sodišča brez (ustreznih) trditev ene od strank v odločitvi sodišča pomenila presenečenje za nasprotno stranko, ki se zoper te trditve ni imela možnosti izjasniti.
Izdani račun je res verodostojna listina, ni pa tudi pravna podlaga za plačilo. V dvostranskih obveznostih se praviloma ena stranka zaveže nekaj storiti, druga pa ji zato plača. Račun je le izkaz višine zahtevanega plačila, ki se izstavi na podlagi pravne podlage, ne pa pravna podlaga, to je praviloma dvostranska pogodba.
Sodišče lahko pogodbeno pravno podlago (na primer način obračuna storitve) upošteva le na podlagi zatrjevanja strank, saj bi sicer uporaba pogodbenega prava sodišča brez (ustreznih) trditev ene od strank v odločitvi sodišča pomenila presenečenje za nasprotno stranko, ki se zoper te trditve ni imela možnosti izjasniti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.