TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, tako da se sodba sodišča prve stopnje:

- v II. točki izreka spremeni tako, da se pogodba o zaposlitvi št. ... ter sklenjeni aneksi razvežejo z dnem 24. 6. 2014;

- v III. točki izreka spremeni tako, da se ugotovi, da je tožnikovo delovno razmerje pri toženi stranki trajalo do 24. 6. 2014;

- v IV. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 24. 6. 2014 do 23. 6. 2015 obračunati razliko med pripadajočimi plačami in drugimi prejemki iz delovnega razmerja ter dejanskimi prejemki tožnika v tem obdobju, odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati ustrezne neto razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne v celoti, pritožba tožene stranke pa v preostalem delu in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stranki sami krijeta svoje stroške postopka.

Utemeljen je pritožbeni ugovor tožene stranke glede razveze pogodbe o zaposlitvi z dnem 23. 6. 2015 in posledično v zvezi s trajanjem delovnega razmerja ter izplačilom razlike v plači od nezakonitega prenehanja delavnega razmerja do 23. 6. 2015. Tožnik je bil po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki ves čas zaposlen, saj se je takoj z naslednjim dnem samozaposlil in je bil zaposlen tudi v času, ko je sodišče odločalo o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Navedena okoliščina je pomembna za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, pri čemer sodišče ne more priznati delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu, saj dvojno delovno razmerje ni mogoče. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in odločilo, da se pogodba o zaposlitvi razveže z dnem 24. 6. 2014, ko je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.