TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Četrti odstavek 1.a člena Zakona o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 108/24) se razveljavi. O preostalem delu zahteve bo Ustavno sodišče odločilo posebej.

Iz 93. člena Ustave izhaja zahteva po učinkovitosti parlamentarne preiskave, ki je ustavna vrednota v širšem javnem interesu. Zagotoviti je treba, da se parlamentarna preiskava v razumnem roku uvede, vodi in zaključi ter se ugotovijo za razčiščenje predmeta preiskave pomembna dejstva, ne da bi bilo to onemogočeno zaradi zlorab pravic, izmikanja ali prikrivanja informacij katerega koli subjekta, ki je udeležen v postopku. Možnost Državnega zbora, da samostojno in neposredno pridobiva informacije ter ugotavlja relevantno dejansko stanje v zadevah javnega pomena, je predpogoj za varstvo parlamentarne avtonomije, opravljanje njegove nadzorne funkcije in sprejemanje odločitev iz njegove pristojnosti. Učinkovitost parlamentarne preiskave je zato odvisna tudi od tega, ali lahko Državni zbor potrebne informacije pridobi takrat, ko jih za izvrševanje svojih pristojnosti potrebuje. Če ustavno jamstvo učinkovitosti parlamentarne preiskave zajema časovni vidik, se mora to odražati v postopkovni ureditvi instituta parlamentarne preiskave. Začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve Ustavnega sodišča posegata v pristojnost Državnega zbora iz 93. člena Ustave. To pa ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje.