TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba predlagatelja se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v točki I/1 izreka.

II. Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da je predlagatelj dolžan v roku 15 dni nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka v znesku 1.335,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške, nasprotni udeleženki pa je dolžna plačati njene pritožbene stroške v znesku 234,09 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Predlagatelj je v predlogu in kasnejši vlogi navajal le, da je nasprotna udeleženka pri sprejemu akta kršila peti odstavek 156. člena ZJU, ker analiza delovnih opravil in postopkov in bila izdelana. Bistveno je, da peti odstavek 156. člena ZJU takšne analize niti ne navaja, ampak zahteva, da mora biti reorganizaciji priložena obrazložitev, ki vsebuje: cilje reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov, število in strukturo delovnih in število javnih uslužbencev. Vse to pa predlog izpodbijanega akta vsebuje, kar je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo.

ZDSS-1 v prvem odstavku 34. člena res določa, da sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Vendar ta določba ne razbremenjuje strank njihovega materialnega in procesnega dokaznega bremena. Tveganje svoje pravdne pasivnosti nosi vsaka stranka sama. Ker predlagatelj določenih dejstev ni izpostavil za sporne, jih sodišču sploh ni potrebno ugotavljati, kaj šele, da bi za njihovo ugotovitev izvajalo dokaze po uradni dolžnosti.