Odlok o razglasitvi Botaničnega vrta v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

4368. Odlok o razglasitvi Botaničnega vrta v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 13. in 16. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

O D L O K 
o razglasitvi Botaničnega vrta v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine Ljubljana – Botanični vrt (EŠD 7914).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:

Botanični vrt je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem vse od leta 1810. Ustanovljen je bil kot vrt domovinske flore v okviru visoke šole (École Centrale) v času Ilirskih provinc. Zasnoval ga je Franc Hladnik, ki je bil tudi njegov prvi ravnatelj. Leta 1920 je vrt prešel pod okrilje Univerze v Ljubljani. Botanični vrt je enota v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zbirke rastlin in semen v Botaničnem vrtu kontinuirano dopolnjujejo in izmenjujejo s sorodnimi institucijami po svetu. Vrt je edina tovrstna celostna ureditev z največjo zbirko različnih rastlin v Sloveniji;

vrtno-arhitekturna ureditev je izjemnega pomena za predstavitev domačega in tujega rastlinstva, ki uspeva v našem podnebju. Spomenik je razdeljen na dva osnovna dela. Najstarejši del vrta, ki je urejen kot arboretum, ob zbirki dreves posebej označujeta 200 let stara »Marmontova« lipa in del zidu prvotnega botaničnega vrta. Novejši del vrta je urejen po sistematskih enotah z alpinetumom in rastlinjaki. Na dveh hektarih površin raste več kot 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih. Druge rastline in zbirke rastlin so z različnih območij Evrope in tudi z drugih celin.

Spomenik obsega parcele št.: 158/1, 158/2, 160/2, 161/1, 161/11, 623/6 (del parcele – zelenica ob pločniku pred vhodom v Botanični vrt), vse k. o. Karlovško predmestje.

Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 25. februarja 2003, Uradni list RS, št. 29/03, datoteka z dne 26. novembra 2007, izvorno merilo 1 : 1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.

Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Varovani elementi spomenika so:

najstarejši del vrta, urejen kot arboretum, z eksotičnim drevjem, »Marmontovo« lipo in obodnim zidom,

novejši del vrta z rastlinjaki in alpinetumom (skalnjakom).