TFL Vsebine / TFLGlasnik

Danes in jutri na Brdu pri Kranju potekajo Dnevi državnega odvetništva. Osrednja tema pogovorov in predavanj je vloga države in državnih odvetnikov pri preprečevanju zlorabe pravic v sodnih in drugih postopkih. Danes dopoldne so zbrane nagovorili generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan, predsednik Ustavnega sodišča dr. Rok Čeferin in predsednik Vrhovnega sodišča dr. Damjan Orož ter ministrica za pravosodje mag. Andreja Kokalj.

Dr. Čeferin je posebej opozoril na nujnost prihodnjega ustvarjanja pogojev za večjo samostojnost državnega odvetništva. »Ob skrbnem prebiranju zakona o državnem odvetništvu sem ugotovil, da odpira številna vprašanja, predvsem glede samostojnosti državnih odvetnikov pri opravljanju njihovega dela. Prvi odstavek drugega člena zakona sicer določa, da je državno odvetništvo ’državni organ, ki je pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen’, potem pa zakon v 16. členu določa, da državni odvetniki sicer samostojno opravljajo naloge pravnega zastopanja v posameznih zadevah; a pri opravljanju najpomembnejših procesnih dejanj morajo slediti obveznim navodilom vlade Republike Slovenije. Torej že na prvi pogled je med temi določbami protislovje. Če jih beremo skupaj, ugotovimo, da so državni odvetniki samostojni in avtonomni. Razen če zakon določa drugače.

Sedaj veljavna zakonska ureditev vsaj teoretično torej omogoča položaje, v katerih bi morali državni odvetniki z vlaganjem pravnih sredstev pomagati vladi - tudi pri zlorabi prava za dosego njenih političnih ciljev, ki nimajo nobene zveze s krepitvijo pravne države. Verjamem, da se to redko zgodi ali pa se morda še nikoli ni zgodilo, vendar zakon mora biti dovolj jasen, da tudi take teoretične situacije preprečuje oziroma da prepreči, da se kaj takega v praksi zgodi.«

Ob tem je dr. Čeferin vendarle spomnil, da so se državni odvetniki s podobnim problemom srečali v času epidemije, ko je vlada zahtevala, da vlagajo stroške oziroma tožbe za izterjavo stroškov varovanja prireditev zoper osebe, ki so v nasprotju z vladnimi odloki uresničevale svoje ustavne pravice oziroma svoji ustavni pravici do zborovanja in svobode izražanja. »Zakon ni vseboval in še danes ne vsebuje nobene varovalke, ki bi vam omogočala, da se uprete instrumentalizaciji svojega dela s strani vladajoče politike.«

»Nerazumevanje dela državnih odvetnikov pa včasih dobi tudi povsem drugačen in zelo grob obraz. Na primer z vedno večjim zasipanjem z informacijami javnega značaja. V letu 2024 so te zahteve porasle za več kot štirikrat, lani za dodatnih trikrat. »To je reka, ki dere,« pravi dr. Kerševan.«

Spomnil je tudi na povsem drugačno ureditev položaja državnega tožilstva, ki je urejen v 135. členu ustave. »Ustavno sodišče je v eni izmed odločb izrecno poudarilo, da mora pravni red vsebovati varovalke, ki državnim tožilcem omogočajo, da brez strahu pred povračilnimi ukrepi preganjajo tudi nosilce oblasti oziroma politike, kadar so storilci kaznivih dejanj. Ustava torej trdno in gotovo tudi utemeljeno varuje samostojnost državnih tožilcev. Naj sicer poudarim, da državno odvetništvo glede na vsebino svojega dela ni povsem primerljivo z državnim tožilstvom. Kljub temu pa je po mojem mnenju ureditev državnega odvetništva kot izvršilni veji oblasti povsem podrejenega organa, ki nima na razpolago nobenega pravnega sredstva, da se upre morebitni instrumentalizaciji svojega dela, določena anomalija v slovenskem pravnem redu.«

Dr. Damjan Orož je medtem poudaril nekaj, kar bi moralo predstavljati temeljno vodilo vseh nas v pravosodnem sistemu. To je pošteno in učinkovito sodstvo.

»Na tem mestu bi se glede na temo letošnjega dogodka posebej osredotočil na učinkovito zagotavljanje procesnih pravic, ki po eni strani jamčijo varstvo pravic strank, na drugi strani pa je zloraba teh pravic še posebej nedopustna. Zloraba procesnih pravic je še posebej problematična zaradi, na primer, vlaganja nepotrebno velikega števila vlog ali nepotrebnega obsega vlog. Taka zloraba pravice ne povzroči zgolj zastoja odločanja v konkretni zadevi, temveč tudi zastoj v reševanju ostalih zadev, ki jih ima sodnik v delu, saj o njih nima časa odločati. Takrat zloraba procesnih pravic škoduje strankam, ki s konkretnim sporom nimajo nobene zveze.«

Dr. Orož je na kratko omenil še umetno inteligenco »v obliki nepreglednega števila vlog ali nepreglednih nesmiselnih vlog. Današnja pomembna novost naravnost kliče, da se bosta sodna praksa, mestoma pa tudi zakonodaja, morali odzvati z zahtevo o razumnem obsegu vlog.«

Ministrica za pravosodje mag. Andreja Kokalj se je tudi osredotočila na temo preprečevanja zlorab pravic v sodnih in drugih postopkih. »Vsak pravni sistem se mora soočiti z izzivom zlorabe, kadar se postopki uporabljajo za zavlačevanje, izčrpavanje nasprotne strani ali spodkopavanje zaupanja v institucije. Takrat ne govorimo zgolj o procesnih vprašanjih, temveč o širšem družbenem problemu, ki vpliva na učinkovitost pravosodja, pravno varnost, vpliva pa tudi na zaupanje ljudi. Zato me veseli, da nam je uspelo sprejeti zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja in da je bila Slovenija med prvimi državami članicami Evropske unije, ki so to direktivo pravočasno prenesle v nacionalni pravni red. Pri tem imate državne odvetnice in državni odvetniki pomembno odgovorno vlogo, kajti državno odvetništvo ni zgolj zastopnik držav v postopkih, temveč je tudi pomemben varuh zakonitosti javnega interesa.«

V lanskoletni statistiki dela državnih odvetnikov je podatek, ki generalno državno odvetnico dr. Ano Kerševan še posebej veseli: »Na področju zastopanja države smo v sporih, v katerih se državi očita protipravno ravnanje, spet dosegli skoraj 100-odstotni uspeh. Ta podatek mogoče lahko pove, da v veliki večini primerov, v katerih tožniki zaznavajo, da država ravna protipravno, država vendarle ni zlorabila svojih pooblastil in ni ravnala kvalificirano protipravno.«

Državnim odvetnikom se v tem kontekstu pogosto očita, da se pravdajo po nepotrebnem, da zavlačujejo postopke, vlagajo vsa pravna sredstva, vloge itn. – in to v primerih, kjer bi morali želeti, da je zadeva rešena.

»Zloraba procesnih pravic je še posebej problematična zaradi vlaganja nepotrebno velikega števila vlog ali nepotrebnega obsega vlog. Taka zloraba pravice ne povzroči zgolj zastoja odločanja v konkretni zadevi, temveč tudi zastoj v reševanju ostalih zadev, ki jih ima sodnik v delu, saj o njih nima časa odločanje. Takrat zloraba procesnih pravic škoduje strankam, ki s konkretnim sporom nimajo nobene zveze.«

»Res pa je, da se nerazumevanje naše vloge, pooblastil, ki jih imamo, in predvsem tistih, ki jih nimamo, včasih odraža tudi v medijih. Pred kratkim smo v eni zadevi, kjer se je presojalo tudi pogoje za dodeljevanje štipendij za nadarjene otroke, ponovno deležni očitkov: 'Kaj pa sploh še vztrajate? V teh postopkih je sodna praksa jasna.' In to delajo na hrbtih teh nadarjenih otrok. Pred kratkim pa nam je Vrhovno sodišče v reviziji pritrdilo. Tudi glede tega, da za izjemen dosežek pri dodeljevanju Zoisovih štipendij ne more šteti vsako priznanje iz vsakega tekmovanja.«

Nerazumevanje dela državnih odvetnikov pa včasih dobi tudi povsem drugačen in zelo grob obraz. Na primer z vedno večjim zasipanjem z informacijami javnega značaja. V letu 2024 so te zahteve porasle za več kot štirikrat, lani za dodatnih trikrat. »To je reka, ki dere,« pravi dr. Kerševan.

Ostaja pa nekaj, česar z ministrstvom za pravosodje niso uspeli pravočasno doseči, to je novela zakona o Državnem odvetništvu. »Mislim, da bi (novela, op. a.) prinesla tudi številne druge koristne rešitve, povečala učinke našega pravnega svetovanja, vzpostavila nazaj funkcijo, ki jo nujno rabimo, da bomo lahko izvrševali svoje pristojnosti. Težišče odločanja o zastopanju bi se spet vrnilo na državne odvetnike. Polno dobrih rešitev je bilo na mizi in mi je na nek način žal, da se novela zakona ni uspela pravočasno realizirati. A rešitve oziroma ugotovitve, do katerih smo prišli, so dobra podlaga za naprej.«