• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odločba o zavrnitvi ustavne pritožbe

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 54-2661/2009, stran 7533 DATUM OBJAVE: 13.7.2009

VELJAVNOST: od 13.7.2009 / UPORABA: od 13.7.2009

RS 54-2661/2009

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 13.7.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 1.6.2026: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 54/09

Časovnica

Na današnji dan, 1.6.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 13.7.2009
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2661. Odločba o zavrnitvi ustavne pritožbe
Številka: Up-1782/08-16, U-I-166/08-8

Datum: 18. 6. 2009

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v postopku odločanja o ustavni pritožbi Majde Reich Scarabelli, Ljubljana, na seji 18. junija 2009

o d l o č i l o :

1.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) se zavrne.

2.

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 329/2007 z dne 15. 5. 2008 se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.

Pobudnica izpodbija drugi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker naj bi ji onemogočal, da bi sama uveljavljala pravico iz 25. člena Ustave. Meni, da je zakonodajalec neupravičeno diskriminiral stranke, ki nimajo pravniškega državnega izpita. Izpodbijana ureditev naj bi bila v neskladju s 25. in s 14. členom Ustave. Vrhovno sodišče je namreč glede na pogoj iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1 zavrglo revizijo, ki jo je vložila sama, ob vložitvi revizije pa ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit.

2.

Z ustavno pritožbo izpodbija táko odločitev, ker naj bi Vrhovno sodišče z njo kršilo 2., 14., 22., 25., 33. in 67. člen Ustave. Vrhovnemu sodišču očita, da je ni pozvalo, naj predloži dokazilo o izpolnjevanju ustrezne izobrazbe oziroma naj imenuje pooblaščenca, ki je odvetnik ali oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Takšno ravnanje sodišča naj bi bilo arbitrarno. Razlikovanje glede na izobrazbo naj bi bilo tudi diskriminacijsko, saj naj bi šlo za razlikovanje, ki temelji na osebni okoliščini. Kot posledica teh kršitev naj bi bili pritožnici kršeni še pravici do zasebne lastnine in dedovanja.