640. Zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O ORGANIZACIJI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC
Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega zbora dne 2. decembra 1960 in na seji Zbora proizvajalcev dne 2. decembra 1960.
Beograd, 4. decembra 1960.
Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine:
Petar Stambolić s. r.
Z A K O N
O ORGANIZACIJI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC
Jugoslovanske železnice obsegajo železniške proge z vsemi sredstvi, ki jih uporabljajo za prevoz železniška transportna podjetja.
Prevoz potnikov in blaga v javnem prometu na jugoslovanskih železnicah opravljajo železniška transportna podjetja.
Pri zagotavljanju pogojev za prevoz potnikov in blaga sodelujejo ob pogojih, ki jih določajo ta zakon in drugi predpisi, tudi druge gospodarske organizacije in zavodi.
Za železniška transportna podjetja in njihove sekcije ter za druge v Skupnosti jugoslovanskih železnic združene gospodarske organizacije in zavode (Skupnost JŽ) veljajo splošni predpisi o gospodarskih organizacijah, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Tarife za prevoz potnikov in blago so praviloma enotne.
Enotne tarife za prevoz potnikov in blaga predpisuje Skupnost JŽ v soglasju z Zveznim izvršnim svetom.
Železniška transportna podjetja imajo lahko poleg enotnih tarif tudi lastne tarife, ki veljajo na njihovem območju (diferencirane tarife).
Diferencirane tarife predpisujejo skupnosti železniških podjetij oziroma železniška transportna podjetja v soglasju s Skupnostjo JŽ.
Za postopno uvedbo diferenciranih tarif določa Skupnost JŽ v soglasju z Zveznim izvršnim svetom splošne pogoje in merila za te tarife.
Z zveznim družbenim planom ali s svojim odlokom uravnava Zvezna ljudska skupščina raven železniških tarif z gibanjem gospodarstva ter s pogoji poslovanja in potrebami razvoja železniških transportnih podjetij.
Železniška transportna podjetja in druge gospodarske organizacije in zavodi iz 1. člena tega zakona v ljudski republiki oziroma v avtonomni pokrajini tvorijo skupnost železniških podjetij (skupnost žp).
K skupnosti žp lahko pristopijo tudi druge gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali vzdrževanjem železniških transportnih sredstev ali s kakšno drugo dejavnostjo za jugoslovanske železnice.
Skupnosti žp ni v ljudski republiki oziroma avtonomni pokrajini, v kateri je eno samo železniško transportno podjetje.
Izvršni svet ljudske republike oziroma avtonomne pokrajine lahko sklene, naj se v ljudski republiki oziroma v avtonomni pokrajini ne formira skupnost žp, če je podjetij malo ali sicer ni potrebe za to.
V ljudski republiki oziroma v avtonomni pokrajini, v kateri ni skupnosti žp, opravlja Skupnost JŽ zadeve, ki jih nalaga ta zakon skupnosti žp.
Skupnost žp, železniška transportna podjetja ter druge gospodarske organizacije in zavodi iz 1. člena tega zakona tvorijo Skupnost JŽ.
Skupnost žp in Skupnost JŽ skrbijo za napredek in skladen razvoj jugoslovanskih železnic ter za pravilnost in rednost železniškega prometa in opravljajo s pooblastilom železniških transportnih podjetij ter drugih v skupnostih vdruženih gospodarskih organizacij in zavodov zadeve, ki so zanje skupnega pomena, in druge s tem zakonom in drugimi zveznimi predpisi določene zadeve.
Skupnost žp vodijo predstavniki v njej vdruženih gospodarskih organizacij in zavodov ter določeni predstavniki izvršnega sveta ljudske republike oziroma avtonomne pokrajine.
Skupnost JŽ vodijo predstavniki skupnosti žp, predstavniki v Skupnosti JŽ vdruženih gospodarskih organizacij in zavodov in predstavniki Zveznega izvršnega sveta.
Skupnosti žp in Skupnost JŽ so pravne osebe.
Skupnosti žp in Skupnost JŽ imajo pravila, ki si jih same predpišejo v soglasju z republiškim ali pokrajinskim oziroma z Zveznim izvršnim svetom.
Železniška transportna podjetja, skupnosti žp in Skupnost JŽ lahko ustanavljajo gospodarska podjetja za prevoz s cestnimi prometnimi in drugimi prevoznimi sredstvi ter druge gospodarske organizacije in zavode (šole, inštitute, železničarske zdravstvene zavode in dr.).
Z aktom o ustanovitvi se določi, ali sta gospodarska organizacija oziroma zavod iz prejšnjega odstavka vdružena v skupnost žp oziroma v Skupnost JŽ.
Uporabo prometno-tehničnih določb in določb o varnosti prometa nadzoruje inšpekcija železniškega prometa, ki je pri skupnosti žp oziroma pri Skupnosti JŽ.
Državni organi imajo nasproti železniškim transportnim podjetjem, skupnostim žp in Skupnosti JŽ samo tiste pravice, katere jim dajejo zakon in na podlagi zakona izdani predpisi.
II. ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA PODJETJA
Železniška transportna podjetja ustanavlja izvršni svet ljudske republike oziroma avtonomne pokrajine.
Če obsega železniško transportno podjetje železniške proge, ki se raztezajo tudi po drugi ljudski republiki, je potrebno za ustanovitev podjetja soglasje izvršnega sveta te ljudske republike.
Železniško transportno podjetje se ustanovi za del omrežja železniških prog, ki pomeni prometno celoto in zagotavljajo prometno-tehnične pogoje za samostojno poslovanje in delavsko samoupravo.
Železniško transportno podjetje sestavljajo praviloma prometna sekcija (skupina postaj na določenem delu omrežja železniških prog), sekcija za vleko (matična kurilnica s strojnimi postajami in kurilniškimi podružnicami) ter sekcija za vzdrževanje prog.
Železniško transportno podjetje ima lahko sekcijo za vzdrževanje signalno-varnostnih naprav ter sredstev za zveze in pa druge sekcije, ki v okviru podjetja sodelujejo pri zagotavljanju prevoznih pogojev.
Sekcija železniškega transportnega podjetja vodijo organi delavske samouprave.
Na delu omrežja železniških prog, na katerem so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena, se mora ustanoviti železniško transportno podjetje.
Za razdelitev ali spojitev železniškega transportnega podjetja je potrebno dovoljenje izvršnega sveta ljudske republike oziroma avtonomne pokrajine.
Pravila železniškega transportnega podjetja predpiše delavski svet podjetja, potrdi pa jih upravni organ ljudske republike oziroma avtonomne pokrajine, ki je pristojen za promet.
Železniško transportno podjetje si napravi plan svojega poslovanja in razvoja v skladu s smernicami družbenih planov in s splošnim programom razvoja jugoslovanskih železnic.
Vozni red je za železniško transportno podjetje obvezen.
Če se železniško transportno podjetje ne drži voznega reda v skupnem notranjem ali v mednarodnem prometu, plača odškodnino tistemu železniškemu transportnemu podjetju, ki je s tem oškodovano.
Skupnost JŽ določa pogoje in način obračunavanja in plačevanja odškodnine iz prejšnjega odstavka.
Vozni red za vlake, ki vozijo samo po njegovem območju, določa železniško transportno podjetje v skladu z voznim redom, ki je določen za vlake v skupnem notranjem in v mednarodnem prometu.
Železniško transportno podjetje lahko uvaja in odpravlja vlake, ki vozijo samo po njegovem območju.
Železniško transportno podjetje opravlja posle v zvezi s tarifami v skladu s tem zakonom in dovoljuje komercialne popuste za prevoz na svojem območju v skladu s pogoji, ki jih določi Skupnost JŽ.
Železniško transportno podjetje opravlja določene tarifne, tehnične in druge posle s področja mednarodnega železniškega prometa v skladu s pogoji, ki jih določa Skupnost JŽ.
Železniška transportna podjetja lahko pooblastijo skupnost žp, da opravlja zanje posamezne posle iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena.
Poleg prevoza po jugoslovanskih železnicah lahko prevažajo železniška transportna podjetja potnike in blago tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, če izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za tak prevoz.
Za prevoz potnikov in blaga z drugimi prevoznimi sredstvi veljajo predpisi, ki veljajo sicer za prevoz potnikov in blaga s takimi prevoznimi sredstvi.
Celotni dohodek železniškega transportnega podjetja tvorijo dohodki od prevoza potnikov in blaga in dohodki od drugih dejavnosti.
Natančnejše določbe o tem, kako se ugotavljajo dohodki posameznih železniških transportnih podjetij, ki so udeležena pri skupnem prevozu potnikov in blaga, izdaja Skupnost JŽ v soglasju z Zveznim izvršnim svetom.
Železniško transportno podjetje obračunava in vplačuje enotne obveznosti do družbene skupnosti za svoje sekcije, ki poslujejo kot obrati z notranjim obračunom.
Železniško transportno podjetje deli ugotovljeni čisti dohodek na del, ki je namenjen za sklade podjetja in osebne dohodke njegovih v upravi zaposlenih delavcev, in na del, ki pripada sekcijam, ki poslujejo kot obrati z notranjim obračunom.
Osnove za delitev čistega dohodka v smislu prejšnjega odstavka so določene v pravilih podjetja.
Čisti dohodek se deli med posamezne sekcije, ki poslujejo kot obrati z notranjim obračunom, v sorazmerju z opravljenim delom in uspehom, ki ga je dosegla sekcija v svojem poslovanju, po merilih in normativih, ki jih določi delavski svet železniškega transportnega podjetja.
Železniško transportno podjetje predpiše pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delavcev svoje uprave in določa načela za pravilnike o delitvi osebnih dohodkov delavcev svojih sekcij.
Železniško transportno podjetje ni dolžno prevzeti železniškega objekta, za katerega ni bilo investitor, če spozna, da za to nima gospodarskega interesa.
Železniško transportno podjetje sme trajno ustaviti prevoz potnikov in blaga na posameznih progah ali delih prog samo, če se s tem strinja izvršni svet ljudske republike oziroma avtonomne pokrajine.
Če se izvršni svet ljudske republike oziroma avtonomne pokrajine ne strinja s tem, da se trajno ustavi nerentabilna proga ali del proge, ukrene, kar je treba, da se železniškemu transportnemu podjetju zagotovijo sredstva za kritje izgub, ki nastanejo zaradi tega v njegovem poslovanju, če ni možnosti, da bi se take izgube krile iz drugih virov.
Železniško transportno podjetje mora brez odlašanja izvrševati zahteve skupnosti žp glede dnevne izravnave tovornih voz (6. točka 43. člena).
Pri izravnavi tovornih voz mora skupnost žp preskrbeti železniškemu transportnemu podjetju na njegovo zahtevo za njegovo poslovanje najmanj toliko voz, kolikor njegovih voz je v prometu.
Izjemoma se sme število po prejšnjem odstavku določenih voz zmanjšati, če je to potrebno zaradi prevoza, za katerega je določena prednost (102. člen).
Železniško transportno podjetje ima pravico do odškodnine za svoje tovorne vozove, ki jih po izravnavi uporablja drugo železniško transportno podjetje.
Odškodnina iz prejšnjega odstavka se odmerja tako, da je železniškemu transportnemu podjetju zagotovljen vsaj povprečen dohodek, ki ga imajo podjetja od posameznega voza.
Natančnejše določbe o izravnavi tovornih voz in o načinu ugotavljanja in obračunavanja odškodnine izda Skupnost JŽ.
V komisijo za razpis mesta direktorja železniškega transportnega podjetja imenujejo po eno tretjino članov občinski ljudski odbor ali z njegovim pooblastilom za promet pristojni svet občinskega ljudskega odbora, republiški oziroma pokrajinski upravni organ, ki je pristojen za promet, in delavski svet podjetja.
Strokovno izobrazbo in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor železniškega transportnega podjetja, določajo pravila podjetja.
Za izvajanje določb o varnosti in rednosti železniškega prometa je direktor železniškega transportnega podjetja odgovoren direktorju skupnosti žp.
Direktor železniškega transportnega podjetja ima pravico izdajati šefom sekcij železniškega transportnega podjetja odredbe, ki se tičejo varnosti in rednosti železniškega prometa.
Druge pravice direktorja podjetja nasproti šefom sekcij so določene v pravilih podjetja v skladu s splošnimi predpisi.
Direktor železniškega transportnega podjetja je dolžan razveljaviti sklepe in odredbe organov podjetja in sekcij, če nasprotujejo določbam o varnosti prometa.
Zoper odločbo direktorja železniškega transportnega podjetja je dovoljena v osmih dneh od njene vročitve pritožba na direktorja skupnosti žp.
Pritožba zoper odločbo, izdano po prejšnjem odstavku, ne zadrži izvršitve odločbe.
Zoper odločbo o pritožbi ni mogoč upravni postopek in ne upravni spor.
Sekcije železniškega transportnega podjetja ustanavlja delavski svet podjetja.
O delitvi, spojitvi ali odpravi sekcije odloča delavski svet podjetja z delavskim svetom sekcije.
Prometne sekcije, sekcije za vleko, sekcije za vzdrževanje prog ter sekcije za vzdrževanje signalno varnostnih naprav in sredstev za zvezo železniškega transportnega podjetja poslujejo kot obrati z notranjim obračunom, druge sekcije, ki se ukvarjajo z izdelovanjem in vzdrževanjem transportnih sredstev ali z drugimi dejavnostmi v okviru podjetja, pa lahko poslujejo kot obrati z notranjim obračunom ali kot obrati s samostojnim obračunom.
Sekcija železniškega transportnega podjetja, ki posluje kot obrat s samostojnim obračunom, lahko postane po splošnih predpisih samostojno podjetje.
Natančnejše določbe o notranji organizaciji železniškega transportnega podjetja in njegovih sekcij ter o njihovem poslovanju so v pravilih podjetja.
Sekcije železniškega transportnega podjetja samostojno uporabljajo njegova osnovna sredstva, ki so namenjena za neposredno izpolnjevanje njihovih nalog, izvzemši osnove transportne zmogljivosti (vozila, proge, signalno-varnostne naprave ter sredstva za zvezo).
Delavski svet železniškega transportnega podjetja lahko odloči, da uporablja sekcija samostojno tudi določene osnovne transportne zmogljivosti.
Pravila železniškega transportnega podjetja določajo pogoje, ob katerih smejo sekcije v mejah veljavnih predpisov prenašati, odtujevati, izločati, iz uporabe ali oddajati v zakup določena osnovna sredstva, ki jih samostojno uporabljajo.
Sekcija železniškega transportnega podjetja si napravi načrt svojega poslovanja in razvoja na podlagi nalog iz načrta poslovanja in razvoja železniškega transportnega podjetja.
Sekcija železniškega transportnega podjetja, ki poslujejo kot obrati z notranjim obračunom, delijo samostojno njim pripadajoči čisti dohodek na del, namenjen za osebne dohodke svojih delavcev, in na del, namenjen za povečanje sredstev skladov podjetja, s katerimi samostojno razpolaga sekcija.
Sekcije železniškega transportnega podjetja, ki poslujejo kot obrati s samostojnim obračunom, oblikujejo in delijo svoj celotni dohodek ter obračunavajo in plačujejo obveznosti do družbene skupnosti samostojno po splošnih predpisih.
Sekcija železniškega transportnega podjetja predpiše pravilnik o delitvi osebnih dohodkov svojih delavcev v skladu z načeli o delitvi osebnih dohodkov, ki jih določi železniško transportno podjetje.
Sekcije železniškega transportnega podjetja samostojno razpolagajo z amortizacijo od osnovnih sredstev, ki jih samostojno uporabljajo.
Sekcije železniškega transportnega podjetja samostojno razpolagajo s sredstvi za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, ki jih samostojno uporabljajo.
Železniško transportno podjetje določa kalkulacijsko stopnjo investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev za vse podjetje.
Sekcije železniškega transportnega podjetja samostojno uporabljajo obratna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje poslovanje.
Višino obratnih sredstev, ki jih samostojno uporabljajo sekcije, določa delavski svet železniškega transportnega podjetja.
Sekcije železniškega transportnega podjetja samostojno odločajo o investicijah, ki jih financirajo iz sredstev skladov podjetja, s katerimi samostojno razpolagajo.
Sekcije železniškega transportnega podjetja lahko opravljajo poleg svoje glavne dejavnosti tudi druge dejavnosti zase ter za druge sekcije, za železniško transportno podjetje ali za druge osebe.
Sekcije železniškega transportnega podjetja samostojno razpolagajo z dohodkom iz dejavnosti, ki ne spadajo v njihovo glavno dejavnost.
Sekcije železniškega transportnega podjetja, ki poslujejo kot obrati z notranjim obračunom, sestavljajo periodične in letne obračune, v katerih izkažejo uspehe svojega poslovanja.
Natančnejše določbe o sestavljanju obračunov iz prejšnjega odstavka so v pravilih železniškega transportnega podjetja.
Šefa sekcije železniškega transportnega podjetja postavlja po razpisu upravni odbor podjetja.
Strokovno izobrazbo in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati šef sekcije, določajo pravila podjetja.
Šef sekcije je odgovoren za varnost in rednost železniškega prometa direktorju železniškega transportnega podjetja.
Medsebojna razmerja med železniškimi transportnimi podjetji ter razmerja med železniškimi transportnimi podjetji in drugimi v skupnosti žp oziroma Skupnost JŽ vdruženimi gospodarskimi organizacijami in zavodi se urejajo s pogodbami, če niso urejena s tem zakonom.
Medsebojna razmerja med železniškim transportnim podjetjem in njegovimi sekcijami ter medsebojna razmerja med sekcijami železniškega transportnega podjetja, ki niso urejena s tem zakonom, se uredijo s pravili železniškega transportnega podjetja, če niso urejena s pravili, pa se uredijo s pogodbo.
1. Skupnosti železniških podjetij