TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrže. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Tožeča stranka je sicer v tožbi navedla vse podatke, ki jih sodišče mora poznati za ugotovitev vrednosti spornega predmeta na podlagi 38. člena ZPP. Vendar pa to še ne pomeni, da je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta. V pravdi zaradi izpraznitve poslovnega prostora je navedba najemnine, ki je bila pogodbeno dogovorjena in ki je najemnik ne plačuje, navedba dejstev, na katera tožnik opira zahtevek. Navedba dejstev je ena izmed obveznih sestavine tožbe po določbi 1. odst. 186. člena ZPP. Navedba vrednosti spornega predmeta pa je druga, od pravkar navedene različna sestavina tožbe - in to po besedilu 2. odst. 186. člena ZPP prav tako obvezna sestavina mdr. vselej, kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek.

Samo navedba vrednosti spornega predmeta kot posebna sestavina tožbe bi bila način, s katerim bi tožeča stranka zagotovila pravico do revizije. Poleg tega načina za zagotovitev pravice do revizije (iz 2. odst. 40. člena ZPP) je zakonsko predviden le še način iz 3. odst. 40. člena ZPP. Ta zakonska določba s izrecno sklicuje na primere iz 2. odst. istega člena. To mdr. pomeni, da se ne uporablja v primerih, ko tožnik ne upošteva zakonske določbe 2. odst. 186. člena ZPP, in vrednosti spornega predmeta v tožbi ne navede. V taki situaciji pač ne nastane vprašanje o pravici do revizije, s katerim bi se sodišče moralo ukvarjati - saj je pravica do revizije pravica, ki si jo v sporih iz 2. in 3. odst. 382. člena ZPP tožnik le lahko zagotovi, ni pa nujno, da si jo zagotovi.