Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Laško

82. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Laško

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US) ter 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/15 – UPB1) je Občinski svet Občine Laško na 23. seji dne 20. 12. 2017 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Laško

1 UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Laško (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje pod številko projekta 230/06.

(2)

OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.

(3)

Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:

-

izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,

-

zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

-

okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

-

okvirna območja razpršene poselitve,

-

usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,

-

usmeritve za razvoj v krajini,

-

usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in

-

usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(4)

Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora (EUP) določa:

-

območja namenske rabe prostora,

-

prostorske izvedbene pogoje in

-

območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(5)

Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja.

(6)

Izdelano je okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov plana OPN na varovana območja (izdelal Ipsum d.o.o., št. proj. 196/09). V tem odloku so upoštevani omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz okoljskega poročila.

2. člen

(območje OPN)

OPN velja na celotnem območju Občine Laško.

3. člen

(vsebina in oblika OPN)

(1)

OPN vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in priloge.

(2)

Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1.

Uvodne določbe

2.

Strateški del

3.

Izvedbeni del

4.

Končne določbe.

(3)

Sestavni del odloka so priloge:

-

Priloga 1: Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja podrobnejše namenske rabe

-

Priloga 2: Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja enote urejanja prostora (EUP) in prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)

-

Priloga 3: Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

(4)

Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

Številka		Karta	Merilo
I		Zasnova prostorskega razvoja občine	M 1:50000
II		Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra	M 1:50000
III		Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve	M 1:50000
IV		Usmeritve za prostorski razvoj občine:	M 1:50000
	IV/1	Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
	IV/2	Usmeritve za razvoj v krajini
	IV/3	Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
	IV/4	Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka		Karta	Merilo
1		Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste	M 1:50000
2		Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture	M 1:50000
3		Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev	M 1:5000
4		Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture	M 1:5000

(6)

OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki sta med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. Digitalna vsebina OPN obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2014) v natančnosti merila 1:5.000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP, 6. 10. 2008.

4. člen

(priloge OPN)

Obvezne priloge OPN so:

1.

Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,

2.

Prikaz stanja prostora,

3.

Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta ter urbanistična načrta za urbani središči Laško in Rimske Toplice,

4.

Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.

Obrazložitev in utemeljitev OPN,

6.

Povzetek za javnost,

7.

Okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za OPN,

8.

Ostala gradiva, izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora.

5. člen

(pomen kratic)

Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:

– DKP	državne kolesarske povezave,
– DPN	državni prostorski načrt,
– DPNp	predviden državni prostorski načrt,
– DV	daljnovod,
– EUP	enota urejanja prostora,
– GJI	gospodarska javna infrastruktura,
– IPA	izvedbeni prostorski akt,
– JPP	javni potniški promet,
– NRP	namenska raba prostora,
– ON	območje naselja,
– OPN	občinski prostorski načrt,
– OPPN	občinski podrobni prostorski načrt,
– OPPNp	predviden občinski podrobni prostorski načrt,
– OL	Občina Laško,
– PA	prostorski akt,
– PIP	prostorski izvedbeni pogoji,
– PM	parkirno mesto,
– PRS	Prostorski red Slovenije,
– RPE	register prostorskih enot,
– RP	razdelilna postaja,
– RTP	razdelilna transformatorska postaja,
– SP	strokovne podlage,
– SPRS	Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
– TP	transformatorska postaja,
– UN	urbanistični načrt,
– VPA	veljavni prostorski akt,
– ZPNačrt	Zakon o prostorskem načrtovanju.

6. člen

(uporabljeni izrazi)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

-

Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza.

-

Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.

-

Degradiran prostor po ZPNačrt je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je njegova sanacija nujna.

-

Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.

-

Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.

-

Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasa (T).

-

Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.

-

Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.

-

Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

-

Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

-

Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m.

-

Naselje po RPE (registru prostorskih enot) pomeni pojem naselja v pomenu, kot ga določajo predpisi, ki urejajo določanje območij in poimenovanje naselij.

-

Naselje po SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter vasi.

-

Območje naselja po ZPNačrt pomeni s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev; ON je kratica.

-

Parcela namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.

-

Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

-

Pretežno – dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa.

-

Razpršena gradnja po ZPNačrt je negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije.

-

Razpršena poselitev po ZPNačrt je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja.

-

Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.

-

Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.

-

Terasna etaža (T) je zgornja etaža stavbe, kadar njena BTP ne presega 70 % BTP etaže pod njo.

-

Ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom 2003.

-

Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

-

Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

-

Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

-

Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

-

Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T).

-

Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

-

Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1966.

-

Železniška postaja je določen prostor za sprejem in odpravo vlakov, ki ima najmanj eno kretnico in vsaj en peron za varno vstopanje in izstopanje potnikov, glede na velikost in pomen pa lahko tudi prometni urad, prostore za zadrževanje potnikov in postajno osebje, prostore za hrambo prtljage, prostor za objavo voznih redov in cenikov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in drugo s predpisi določeno opremo.

-

Železniško postajališče je mesto na progi, določeno za postanek potniških vlakov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

2 STRATEŠKI DEL

2.1 Splošne določbe

7. člen

(splošno)

Strateški del OPN skladno z veljavnimi prostorskimi akti države ter ostalimi hierarhično višjimi prostorskimi akti določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.

2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

8. člen

(izhodišča prostorskega razvoja)

Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja OL so:

-

skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in s PRS ter s skladnostjo z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja,

-

temeljne značilnosti, ki izhajajo iz naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine,

-

ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine.

9. člen

(osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja)

(1)

OL je umeščena na jugu Savinjske statistične regije, znotraj Osrednje Celjske subregije. OL meji na severu na občino Prebold, Žalec, Celje in Štore, na vzhodu z občino Šentjur in Dobje, na jugu z občino Radeče in Sevnica in na zahodu z občino Hrastnik. Območje OL obsega 197,5 km2. V 85 naseljih prebiva 13.287 prebivalcev (vir: Statistični urad RS, 1. 7. 2014). Gostota poselitve je 67,3 preb/km2. Občinsko središče je Laško.

(2)

Glavna urbanizacija je v dolini Savinje in pritokov, kjer je umeščeno občinsko središče Laško, večja naselja in lokalna središča. V gosteje poseljenih rečnih dolinah v nižjih legah prevladujejo gručasta naselja. Preostali prostor sodi med izrazito podeželsko redko poseljeno območje razpršene poselitve. Na pobočjih je poselitev razpršena, razpotegnjena, nekaj je tudi strnjenih naselij. V višjih hribovitih legah so samotne kmetije in celki.

(3)

Območje OL spada v krajine Predalpske regije, podrobneje v južni del Vzhodnoslovenskega predalpskega hribovja. Za območje je značilno razgibano in zaokroženo hribovje, ki je prepleteno z ozkimi dolinami in grapami ter širša ravninska območja. Prostor je prepoznaven tudi po značilni razporeditvi rabe. Ravnine so navadno v kmetijski rabi, obrobje ravnin je drobno mozaično strukturirano in v ekstenzivni kmetijski rabi, postopoma pa prehaja v zaledje gozdnatih pobočij. Območje zajema dele treh krajinskih enot: Kamniško Zasavsko hribovje zahodno od Savinje, Predgorje vzhodno od Savinje in Dolina Save vzdolž južne občinske meje.

(4)

Prostorski razvoj v OL se je v zadnjih letih izvajal v okvirih prostorskega plana iz leta 1986. Občina je dopolnjevala prostorski plan z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je v vodilnih naseljih izkoriščen tako, da je v teh naseljih relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč.

(5)

Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnje stanovanj za lastne potrebe in v manjši meri za trg, gradnja objektov za turizem, trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.

(6)

Prostorske možnosti za razvoj poselitve so omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter z območji varstva naravnih vrednot, kulturne dediščine ter vodnih virov. Možnost prostorskega razvoja naselij omejujejo poplavna, plazljiva in erozijska območja. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena, dostopnost ter možnost infrastrukturnega urejanja.

10. člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)

Razvojni interesi države in regije na območju OL so:

-

varovanje pred poplavami,

-

ohranjanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega daljnovodnega omrežja,

-

ohranjanje železniške povezave, njena posodobitev, potreba po izgradnji hitre železnice,

-

možnost prostorske umestitev tretje razvojne osi,

-

daljinske kolesarske poti.

(2)

Lokalni razvojni interesi so:

-

varovanje pred poplavami,

-

nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča, lokalnih oskrbnih središč in drugih naselij, v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami,

-

zagotovitev novih območij oziroma širitev obstoječih za razvoj turizma, gospodarskih dejavnosti in storitev,

-

v občinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za turistično, športno in kulturno dejavnost,

-

zagotovitev novih območij oziroma širitev obstoječih za bivanje in za druge razvojne potrebe v naseljih (notranji razvoj in dopolnjevanje za lokalne potrebe),

-

izgradnja in izboljšava prometnega in kolesarskega omrežja,

-

izgradnja in izboljšava komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja.

11. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)

OL je neposredno navezana na Celje, ki je pomembno nacionalno in regionalno prometno vozlišče.

(2)

Za OL je ob prometni povezavi sever-jug izrednega pomena izboljšanje prometne dostopnosti predvsem z navezavo, oziroma preko možne variante tretje razvojne osi med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu.

12. člen

(cilji prostorskega razvoja)

Cilji skladnega prostorskega razvoja občine so opredeljeni ob upoštevanju hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja so:

-

uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, z zagotavljanjem površin za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti v naseljih, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo,

-

zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj turizma, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti, spodbujanje razvoja sonaravnega turizma, zdraviliškega turizma, razvoj turizma tudi na podeželju z vključitvijo obstoječih kmetij,

-

usmerjanje poselitve v območja naselij in s sanacijo območij razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij in ohranjanjem kmetijske rabe. Preprečuje se nadaljnje širjenje razpršene gradnje. Pri širjenju poselitve se upošteva izhodišča varovanja narave (naravne vrednote, območja biotske raznovrstnosti), kulturne dediščine, vodnih virov ter najboljših kmetijskih zemljišč, na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja vzdržen razvoj,

-

obnavljanje in dograjevanje prometnega omrežja ter razvoj javnega prometa, obnavljanje in dograjevanje komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter uvajanje obnovljivih virov energije,

-

umeščanje kolesarskih, peš in drugih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (turističnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),

-

zagotoviti varovanje okolja, ohranjanje narave in krajinskega prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti prostora, kvalitete opredeljenih kulturnih krajin in vzdrževan značilni krajinski in poselitveni vzorec,

-

ohranjanje in celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja, vključevanje dediščine v družbeni in gospodarski razvoj občine,

-

sanacija degradiranih in ogroženih območij, z ustreznimi hidrotehničnimi ukrepi se bodo preventivno urejala erozijska območja in druga nestabilna območja. Zagotovilo se bo urejanje in ohranjanje odtočnega režima in naravne retencijske sposobnosti obvodnega prostora. Z ukrepi in ureditvami reke Savinje se bo zagotovila večja poplavna varnost na območju Laškega in Rimskih Toplic,

-

okoljski cilji: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.

2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine

2.3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti

13. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)

V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Laško razvija kot medobčinsko središče skladno z izhodišči SPRS.

(2)

V skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča.

(3)

Kot prednostna območja za poselitev je opredeljeno: občinsko središče Laško, pomembnejše lokalno središče Rimske Toplice in lokalna središča Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Zgornja Rečica in Zidani Most.

(4)

Za potrebe poselitve se zagotavljajo manjše površine tudi v ostalih naseljih občine. Poselitev se prednostno razvija v obstoječih naseljih, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura, in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve, prenove, sanacije ipd.

(5)

Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo OL usmerjala na območju naselij Laško in Rimske Toplice ter na ostalih lokalnih središčih.

(6)

Za razvoj turizma in rekreacije bo OL dopolnjevala obstoječo turistično in rekreacijsko infrastrukturo. Razvoj bo usmerjen v dvig kvalitete ponudbe in spodbujanje trajnostnih oblik turizma. Na celotnem območju občine se spodbuja razvoj turističnih kmetij. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, naravna in ustvarjena kakovost krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo. Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom:

-

medobčinsko in občinsko središče Laško,

-

pomembnejše lokalno središče Rimske Toplice,

-

lokalna središča Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Zgornja Rečica in Zidani Most,

-

zdraviliški in wellness turizem v Laškem in Rimskih Toplicah in ostala turistično rekreacijskega območja.

(7)

Predvidi se manjše širitve obstoječih proizvodnih con.

(8)

Odprte in zelene površine – glede na prisotne kakovostne naravne predele in njihovo bližino do naselij se velik del ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilni strukturi sta reka Savinja s pritoki in z obvodnim prostorom, vodotok Sava, druge zelene površine in utrjene površine v naseljih.

2.3.2 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij

14. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)

Na območju OL je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih 85 naselij: Belovo, Blatni Vrh, Brezno, Brodnice, Brstnik, Brstovnica, Bukovca, Curnovec, Debro, Doblatina, Dol pri Laškem, Gabrno, Globoko, Govce, Gozdec, Gračnica, Harje, Huda Jama, Jagoče, Jurklošter, Kladje, Klenovo, Konc, Kuretno, Lahomno, Lahomšek, Lahov Graben, Laška vas, Laško, Laziše, Leskovca, Lipni Dol, Lokavec, Lože, Mačkovec, Mala Breza, Male Grahovše, Marija Gradec, Marijina vas, Modrič, Mrzlo Polje, Obrežje pri Zidanem Mostu, Ojstro, Olešče, Padež, Paneče, Plazovje, Polana, Povčeno, Požnica, Radoblje, Reka, Rifengozd, Rimske Toplice, Sedraž, Selo nad Laškim, Senožete, Sevce, Slivno, Spodnja Rečica, Stopce, Strensko, Strmca, Suhadol, Šentrupert, Širje, Škofce, Šmihel, Šmohor, Tevče, Tovsto, Trnov Hrib, Trnovo, Trobni Dol, Trojno, Udmat, Velike Gorelce, Velike Grahovše, Veliko Širje, Vodiško, Vrh nad Laškim, Zabrež, Zgornja Rečica, Zidani Most in Žigon.

(2)

Glede na hierarhijo naselij so naselja v OL:

-

medobčinsko središče: Laško /po SPRS/ in občinsko središče Laško,

-

pomembnejšo lokalno središče: Rimske Toplice,

-

lokalna središča: Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Zgornja Rečica in Zidani Most,

-

ostala naselja.

(3)

Laško se razvija kot medobčinsko in občinsko središče, ki je upravno, kulturno, izobraževalno in gospodarsko središče celotne občine, kot naselje s kvalitetno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine, varujejo se tudi ostale zvrsti kulturne dediščine, npr. grad Tabor z vplivnim območjem. Pospešuje se turistični in gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za industrijske, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta. Realizirajo se nova območja za turizem in stanovanjsko gradnjo različnih tipov in gostot.

(4)

Razvoj Rimskih Toplic kot pomembnega lokalnega središča temelji na: razvoju Rimskih Toplic kot urbanega naselja s centralnimi, proizvodnimi in servisnimi dejavnostmi; krepitvi Rimskih Toplic kot naselja s kvalitetno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine, varujejo se tudi ostale zvrsti kulturne dediščine, npr. zdravilišče s parkom); krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale; krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti; uveljavitvi širšega območja naselja kot turistično-zdraviliškega in turistično-rekreativnega področja z izrabo obstoječih naravnih danosti in ustvarjenih razmer.

(5)

Lokalna središča in manjša lokalna središča imajo naslednja izhodišča:

-

razvoj Sedraža, Vrha nad Laškim, Jurkloštra, Šentruperta, Zgornje Rečice, Olešč in Laziš temelji na krepitvi oskrbnih in storitvenih funkcij ter potreb bivanja. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij,

-

pri urejanju naselij tega tipa ima prednost kvalitetni vidik urejanja naselij. Možno je urejanje lokalov in objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko območje. Pozornost se posveti sožitju urbane in ruralne funkcije.

(6)

Ostala naselja v občini so opredeljena kot podeželska naselja, saj so pretežno ruralnega značaja. V njih sta prevladujoča programa bivanje in kmetijstvo. V teh naseljih je bistveno predvsem ohranjanje prebivalstva in možnosti za razvoj dejavnosti, ki so združljive s podeželskim bivalnim okoljem. Tu se ne predvidijo večje širitve območij za gradnjo, vendar se tem naseljem omogoči prostorski razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva.

(7)

Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom. Na teh lokacijah se turistična funkcija ohranja in ustrezno razvija ob upoštevanju specifičnosti posameznih turističnih dejavnosti in ob upoštevanju prostorskih potencialov in omejitev.

(8)

Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila vodilnim naseljem ter naseljem z razvojnimi možnostmi v OL določene funkcije in sicer na osnovi fizionomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev:

-

manjše mesto: Laško,

-

druga urbana naselja: Zidani Most, Rimske Toplice, Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim,

-

podeželsko naselje: Reka, Laziše, Zgornja Rečica.

(9)

Glede na funkcije lokalne uprave:

-

medobčinsko in občinsko središče / upravno središče: Laško,

-

sedež krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Jurklošter, Krajevna skupnost Laško, Krajevna skupnost Marija Gradec, Krajevna skupnost Rečica, Krajevna skupnost Rimske Toplice, Krajevna skupnost Sedraž, Krajevna skupnost Šentrupert, Krajevna skupnost Vrh nad Laškim in Krajevna skupnost Zidani Most.

2.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

15. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji)

(1)

OL je umeščena južno od osi V. prometnega in energetskega TEN koridorja. S svojo lego OL predstavlja eno od možnih povezav tretje prometne osi. Nova razvojna os bo omogočala navezovanje tovornega in osebnega prometa vseh regij na tej osi na glavne prometne evropske smeri.

(2)

Osnovno cestno prometno omrežje v občini predstavljata državni cesti G1-5 Celje–Zidani Most–Krško, G2-108 Zidani Most–Hrastnik in regionalne ceste R1-221 Šmarjeta–Hrastnik, R3-680 Rimske Toplice–Jurklošter–Dežno, R3-681 Laško–Breze–Šentjur, R3-744 Štore–Svetina–Laško in turistična cesta R3-933 Breg–Lisca–Jurklošter. Sekundarno cestno prometno omrežje tvorijo lokalne ceste.

(3)

Predvidena je gradnja državne ceste G2-108 na odseku Hrastnik–Zidani Most–Radeče in deviacija ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče, s čimer se bo izboljšala prometna povezanost OL. Za ta odsek je bil sprejet DPN.

(4)

Glavna železniška proga Zidani Most–Celje povezuje občino s celotno Slovenijo ter širše.

(5)

Na območju OL je načrtovana gradnja državnih kolesarskih povezav (DKP), ki tvorijo državno in regionalno omrežje kolesarskih povezav. DKP tvorijo hrbtenico kolesarskih povezav v občini, na katero se navezujejo lokalne kolesarske povezave. Obstoječe in nove kolesarske povezave se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, kmetijske poti, gozdne poti, nasipi in podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. V vseh pomembnejših naseljih je potrebno zagotoviti površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.

2.3.4 Druga za občino pomembna območja

16. člen

(druga pomembna območja)

Druga pomembna območja v OL so območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (območja Nature 2000 (Posavsko hribovje, Gračnica, Savinja Celje-Zidani Most), ekološko pomembna območja, in naravne vrednote), območja ustvarjenih kvalitet prostora (območja kulturne krajine, naselbinske dediščine in ostale zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, sakralna, stavbna in vrtnoarhitekturna dediščina), voda in obvodni prostor (Savinja s pritoki, Sava), območja mineralnih surovin (kamnolom apnenca Zidani Most, kamnolom dolomita v Rečici in nova lokacija Pojerje) in območja za obrambo (Malič nad Laškim – izključna in možna izključna raba).

17. člen

(območja urbanističnega načrta)

Urbanistični načrt se izdela za Laško in Rimske Toplice.

2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

18. člen

(splošne določbe za razvoj gospodarske infrastrukture)

(1)

GJI se bo razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med urbaniziranimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.

(2)

Na območjih, ki bodo strateško načrtovani za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev GJI. Obnova infrastrukturne opreme bo načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij.

2.4.1 Prometna infrastruktura

19. člen

(cestno omrežje)

(1)

Cestno omrežje OL tvorijo:

-

glavna cesta G1-5 Celje–Zidani Most–Krško,

-

glavna cesta G2-108 Zidani Most–Hrastnik,

-

regionalna cesta R1-221 Šmarjeta–Hrastnik,

-

regionalna cesta R3-680 Rimske Toplice–Jurklošter–Dežno,

-

regionalna cesta R3-681 Laško–Breze–Šentjur,

-

regionalna cesta R3-744 Štore–Svetina–Laško,

-

regionalna cesta (turistična cesta) R3-933 Breg–Lisca–Jurklošter,

-

lokalne ceste in poti.

(2)

Na območju OL se načrtuje gradnja državne ceste G2-108 na odseku Hrastnik–Zidani Most in deviacija ceste G1-5.

(3)

Preko območja občine se načrtuje ena izmed variant tretje razvojne osi, ki bo dodatno izboljšala prometno povezanost.

(4)

Predvidena je rekonstrukcija in ureditve državnih cest:

-

glavna cesta G1-5 Celje–Zidani Most–Krško, nov priključek na G1-5 pri Marija Gradcu z navezavo na lokalno cesto in nov priključek na G1-5 v Rimskih Toplicah z navezavo na regionalno cesto,

-

regionalna cesta R3-680 Rimske Toplice–Jurklošter–Dežno z izbrano varianto,

-

regionalna cesta R3-681 Laško–Breze–Šentjur,

-

regionalna cesta (turistična cesta) R3-933 Breg–Lisca–Jurklošter.

(5)

Prenovi se tudi druge dele omrežja državnih cest, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredi se križišča oziroma krožišča z navezavami lokalnih cest, rekonstrukcije oziroma novogradnje, ki naj omogočijo ustrezen dostop do obstoječih in novih poselitvenih območij ter do turističnih destinacij.

(6)

Po potrebi se prenavlja in dograjuje lokalne ceste in poti. Ob rekonstrukciji in novogradnji lokalnih cest in javnih poti se v sklopu naselij uredijo hodniki za pešce, avtobusna postajališča in javna razsvetljava, ob pomembnejših prometnicah pa tudi kolesarske steze. V naseljih, kjer se bodo izvajali ukrepi za umirjanje prometa, varnost kolesarjev in pešcev, v območjih varstva kulturne dediščine, se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. Urbanistično pomembnejše ceste (ob katerih se uredijo tudi pločniki in kolesarske steze) se praviloma opremijo še z drevoredi.

(7)

Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.

20. člen

(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)

OL bo v vseh naseljih in izven poselitvenih območij zagotavljala površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa. Izgrajujejo se državne in občinske kolesarske povezave.

(2)

Na območju OL se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se obvezno urejajo tudi kolesarske steze in poti.

(3)

Z občinami Savinjske regije OL pripravlja regijski projekt kolesarskih povezav z nazivom »Kolesarske povezave v Savinjski regiji«, na podlagi katerega se bo izvedlo kolesarsko omrežje.

(4)

Na območju OL je predvidena ureditev:

-

glavne kolesarske povezave Celje–Laško, odsek G17 ob Savinji,

-

glavne kolesarske povezave Laško–Zidani Most, odsek G17 ob Savinji,

-

glavne kolesarske povezave Hrastnik–Rimske Toplice, odsek G18 ob državni cesti R1-221,

-

javne poti za kolesarje Globoko–Jurklošter–Dežno.

(5)

V okviru obstoječih cestnih povezav so opredeljene kolesarske povezave:

-

Laško, Strensko, Rimske Toplice, Laško,

-

Laško, Lahomno, Vrh nad Laškim, Laziše, Rimske Toplice, Strensko, Laško,

-

Laško, Lahomno, Tevče, Mala Breza, Trobni Dol, Blatni Vrh, Marof, Jurklošter, Rimske Toplice, Strensko, Laško,

-

Laško, Lahomno, Vrh nad Laškim, Velike Gorelce, Mišji Dol, Jurklošter, Polana, Sele, Lisca, Polana, Paneče, Rimske Toplice, Strensko, Laško,

-

Laško, Kuretno, Govce, Zg. Rečica, Huda Jama, Sp. Rečica, Laško,

-

Laško, Sp. Rečica, Huda Jama, Zg. Rečica, Šmohor, Slivno, Sp. Rečica, Laško,

-

Laško, Jagoče, Svetina, Kanjuce, Šentrupert, Tevče, Marija Gradec, Laško,

-

Laško, Jagoče, Pečovnik, Celjska koča, Požnica, Reka, Lahomno, Laško.

(6)

Državne kolesarske povezave bodo izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi, obstoječi nasipi ob vodotokih in podobno.

(7)

Hodniki za pešce se dogradijo na vseh glavnih, regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.

(8)

Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne, turistične namene in v omrežje evropske pešpoti.

(9)

Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.

21. člen

(železniško omrežje)

(1)

Skozi OL poteka glavna železniška proga Celje–Zidani Most. Predvidena je rekonstrukcija glavne železniške proge I. reda Zidani most–Celje za hitrosti 160 km/h. Na območju Zidanega Mosta je predvidena trasa hitre proge za hitrosti 250 km/h Sežana–Ljubljana–Dobova (trasa v proučevanju).

(2)

Uredi se rekonstrukcija obstoječe proge in zavarovanje postaj s signalno varnostnimi napravami ter ureditev izven nivojskega križanja železniške proge s cestnim omrežjem povsod, kjer je to mogoče. Predvidi se ukinitev nivojskih križanj na lokaciji Trubarjeve ulice v Laškem, na območju naselja Marija Gradec, v Radobljah in na Globokem pri Rimskih Toplicah.

2.4.1.1 Mirujoči promet

22. člen

(mirujoči promet)

(1)

V Laškem, Rimskih Toplicah in Zidanem Mostu je potrebno zgraditi in zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.

(2)

Ustrezno število parkirnih mest se izgradi v okviru javnih površin in v stanovanjskih soseskah, kar se zagotavlja z nivojskimi ureditvami (lahko tudi s parkirnimi hišami). Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.

(3)

Parkirišča za avtodome se zagotavljajo v bližini turističnih destinacij in glavnih prometnih povezav. Parkirne prostore za avtodome se umešča tudi v območju kampov in v okviru turističnih kmetij ob upoštevanju območij varovanj, vizur in kulturne krajine.

(4)

Parkirišča za avtobuse in tovorna vozila, njihovo servisiranje in garažiranje, se ureja izven stanovanjskih območij, in sicer v sklopu območij centralnih dejavnosti, gospodarskih con, ob prometnicah z navezavo na državne ali občinske ceste.

2.4.1.2 Letališče

23. člen

(letališče)

V OL ni letališča.

2.4.1.3 Javni potniški promet

24. člen

(javni potniški promet)

(1)

Preko OL po glavni cesti G1-5 poteka proga medkrajevnega avtobusnega prometa Celje–Hrastnik. Le-ta ima 32 avtobusnih postajališč, in sicer na več lokacijah v Celju, Debrem, Laškem, Udmatu, Sevcah, Rimskih Toplicah, Breznu in Hrastniku.

(2)

Primestni promet je organiziran znotraj OL z določenimi povezavami na glavno cesto Celje–Hrastnik, hkrati pa je organiziranih tudi nekaj povezav po obrobju OL. Manj pokrita dela sta severozahodni in južni del občine, prvi zaradi manjše poseljenosti in posledično manjše potrebe po javnem potniškem prometu, drugi pa zaradi konfiguracije terena, ki omogoča prehodnost samo v dolini reke Savinje.

(3)

Železniška proga preko Zidanega Mosta povezuje Laško in Celje ter širše. Na območju OL je železniška postaja v Laškem, Zidanem Mostu in v Rimskih Toplicah.

2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura

2.4.2.1 Oskrba s pitno vodo

25. člen

(oskrba s pitno vodo)

(1)

OL bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo z vodo poseljenih območij v občini.

(2)

Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz distribucijskega vodovoda ali iz lokalnih vodovodnih omrežij.

(3)

V OL je dolgoročno predvideno vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacija objektov obstoječega vodovodnega omrežja.

(4)

Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v OL oziroma posameznih območij ali objektov se predvidi sočasna izvedba investicij z vidika izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališč ter obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov.

(5)

Večji del razpršene poselitve, predvsem v višje ležečih predelih, je oskrbovana z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.

2.4.2.2 Vodni viri

26. člen

(vodni viri)

Na območju OL so z odloki zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov:

-

Odlok o varstvu vodnih virov na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02),

-

Odlok o varstvu vodnih virov “Kozarica” Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 2/90, 15/96),

-

Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 43/87, 16/91),

-

Odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Kala in Dola pri Hrastniku (Uradni Vestnik Zasavja, št. 1/85),

-

Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju Občine Celje (Uradni list RS, št. 17/88, 30/94).

(6)

V odlokih so določeni poleg območja zajetja naslednji varstveni pasovi:

-

najožji, I. varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja,

-

ožji, II. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja,

-

širši, III. varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja.

2.4.2.3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode

27. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)

Za odvajanje in čiščenje odpadnih in fekalnih vod je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Laškem in Rimskih Toplicah in centralna čistilna naprava z zmogljivostjo 38000 PE v naselju Modrič pri Laškem. Manjše lastne komunalne čistilne naprave so predvidene v lokalnih centrih Zg. Rečica, Sedraž in Belovo - Brezno, Jurklošter, Vrh nad Laškim in Šentrupert.

(2)

Dogradijo se obstoječi ter zgradijo novi sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3)

Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v širšem osrednjem delu občine, prednostno na območju strnjenih naselij.

(4)

Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih in manjših sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni in manjši sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice.

(5)

Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih vod, vendar le ob izdelanem geološko geomehanskem poročilu.

2.4.2.4 Ravnanje z odpadki

28. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)

OL bo zagotavljala celovit sistem ravnanja z odpadki, v katerega bodo vključeni: vsa gospodinjstva, negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, v zbiralnicah nenevarnih frakcij (ekološki otoki) in v zbirnem centru. Organiziran bo odvoz odpadkov na Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju, obdelava odpadkov in odlaganje oziroma odstranjevanje.

(2)

Jugovzhodno od Laškega je umeščena obstoječa komunalna deponija Modrič, ki je v zapiranju – sanacija.

(3)

Evidentira in sanira se divja odlagališča odpadkov, pripravi se sanacijske načrte ter izvaja ustrezne omilitvene ukrepe.

2.4.2.5 Oskrba z energijo

29. člen

(oskrba z energijo)

(1)

Zasnova oskrbe OL z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo.

(2)

OL bo zagotavljala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije: lesna biomasa, sončna energija, geotermalna energija in druge.

2.4.2.6 Elektrika

30. člen

(elektrika)

(1)

Elektroenergetsko infrastrukturo na območju OL sestavljajo:

-

DV 2x110 kV Laško–Hrastnik–Trbovlje z oznako D-1017,

-

DV 110 kV Laško–Podlog z oznako D-1019,

-

DV 2x110 kV Selce–Laško z oznako D-1004,

-

RTP 110/20 kV Laško,

-

za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.

(2)

Na območju občine je predvidena rekonstrukcija obstoječega 110 kV daljnovoda: 1 x 110 kV DV Laško–Brestanica.

(3)

Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.

(4)

OL ohranja zahteve, ki izhajajo iz veljavnega plana, da se za izvajanje načrtovanih novih visokonapetostnih daljnovodov prednostno ohranjajo obstoječi koridorji, zato je potrebno upoštevati:

-

elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se prednostno predvidi kabliranje le-teh,

-

na območjih arheološke kulturne dediščine se omrežja praviloma izvajajo nadzemno, če to s tehničnega vidika ni mogoče, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav v robnih delih območij arheološke kulturne dediščine; vsi posegi v zemeljske plasti pa morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani,

-

pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila,

-

umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute, ter da se zagotavlja ohranjanje lastnosti varovanih objektov in območij kulturne dediščine,

-

z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev,

-

pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami,

-

predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035).

2.4.2.7 Plinovodno omrežje

31. člen

(plinovodno omrežje)

(1)

Prenosno plinovodno omrežje na območju OL sestavljajo:

-

P231B; MRP Laško–MRP Pivovarna; premer 200 mm; 3 bar,

-

P232B; od P231B v 0+961 – MP TIM; premer 125 mm; 3 bar,

-

P233; Plinovod za Zdravilišče Laško; premer 80 mm; 3 bar,

-

R23B; od C10001 do MRP Laško; premer 200 mm, 50 bar.

(2)

Oskrba z zemeljskim plinom je izvedena v Laškem.

2.4.2.8 Obnovljivi viri

32. člen

(obnovljivi viri)

(1)

Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem območju OL, pri čemer se zagotavlja, da bodo objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(2)

Na področju ogrevanja objektov in sanitarne vode se, ob obvezni uporabi ekološko sprejemljivih goriv (lahko kurilno olje, zemeljski plin in lesna biomasa), spodbuja uporaba obnovljivih virov ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo nizko energijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in namestitev fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca ter za ogrevanje sanitarne vode.

(3)

Pri sistemih izrabe sončne energije za proizvodnjo elektrike in toplote imajo prednost postavitve sončnih elektrarn na objekte (ob upoštevanju varstvenih režimov), predvsem strehe objektov večjih razsežnosti. Sončne elektrarne na tleh se umešča samo na degradiranih površinah.

2.4.2.9 Komunikacijska infrastruktura

33. člen

(komunikacijska infrastruktura)

(1)

V OL se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne priključke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta.

(2)

V OL so izgrajeni zemeljski MK kabel na relaciji Tremarje–Laško–Rimske Toplice in optični zemeljski kabel na relaciji Jurklošter–Mrzlo polje–Dežno ter 30 kanalni digitalni sistem na relaciji Zidani Most–Trbovlje. Na območju občine so pretvorniki RTV na Strmci, Maliču, Zidanem Mostu in Jurkloštru. Predvidena je širitev komunikacijskega omrežja.

(3)

Primarna telefonska centrala se nahaja v Laškem, lokalne centrale pa v Šentrupertu, Jurkloštru, Vrhu nad Laškim, Rimskih Toplicah in v Zidanem Mostu.

(4)

Skladno s potrebami se izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja.

(5)

Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne dediščine.

2.4.2.10 Druga področja GJI

34. člen

(pokopališča)

V OL je devet pokopališč v naslednjih naseljih: Laško, Rimske Toplice, Jurklošter, Šentrupert, Sedraž, Širje, Zgornja Rečica, Laziše ter Vrh nad Laškim. Predvidi se širitev pokopališča Laško.

2.4.2.11 Grajeno javno dobro

35. člen

(ureditev javnih površin v naseljih)

(1)

V občinskem središču in večjih naseljih se uredi zeleni sistem (parki, zelenice, igrišča) in ohrani značilne mestne drevorede, zasaditve ter posamezno drevje in vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploščadi). Uredijo se kolesarske poti in pešpoti.

(2)

V vaških naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«, parki in zasaditve. Ohranjajo se obstoječe zelene površine.

(3)

Po naseljih in v mestnih soseskah se uredi otroška igrišča.

36. člen

(zasnova javnih površin zunaj naselij)

Vzpostavijo se rekreacijske površine, kolesarske poti in pešpoti v naravnem okolju. Tematske poti (sprehajalne, planinske, učne ipd.) povezujejo naravno in kulturno dediščino ter značilnosti v prostoru.

2.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

37. člen

(območja naselij)

(1)

OL je do sprejetja tega odloka svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z veljavnim prostorskim planom iz leta 2002, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot ureditvena območja naselij. Ta območja se ohranja in opredeli kot okvirna območja naselij (ON) v tem OPN.

(2)

Na območju občine so določena okvirna območja naselij:

-

Belovo: BE_1, BE_2

-

Blatni Vrh: BL_1, BL_2

-

Brezno: BR_1

-

Brstovnica: -

-

Debro: DE_1, DE_2, DE_3

-

Doblatina: DO_1, DO_2

-

Dol pri Laškem: DL_1

-

Gabrno: GA_1, GA_2

-

Globoko: GL_1, GL_2, GL_3, GL_4, GL_5

-

Gozdec: GO_1

-

Gračnica: GR_1

-

Harje: HA_1, HA_2, HA_3

-

Huda Jama: HU_1

-

Jurklošter: JU_1, JU_2

-

Kladje: KL_1

-

Konc: KO_1

-

Kuretno: KU_1, KU_2

-

Lahomšek: LA_1, LA_2, LA_3

-

Laško: LAU_1

-

Leskovca: LE_1

-

Lahov Graben: LG_1

-

Lahomno: LH_1, LH_2

-

Laška vas: LV_1, LV_2

-

Laziše: LZ_1

-

Lože: -

-

Mala Breza: MB_1, MB_2

-

Male Grahovše: MG_1

-

Mrzlo Polje: MP_1

-

Marija Gradec: MR_1

-

Marijina vas: MV_1

-

Obrežje pri Zidanem Mostu: OB_1

-

Ojstro: OJ_1, OJ_2

-

Olešče: OL_1, OL_2, OL_3

-

Paneče: PA_1

-

Polana: PO_1, PO_2, PO_3, PO_4, PO_5

-

Povčeno: PV_1, PV_2

-

Radoblje: RA_1

-

Reka: -

-

Rifengozd: RF_1, RF_2

-

Rimske Toplice: RIU_1, RI_1

-

Sedraž: SE_1

-

Slivno: SI_1

-

Selo nad Laškim: SL_1

-

Strmca: SM_1

-

Strensko: SN_1

-

Senožete: SO_1

-

Spodnja Rečica: SR_1, SR_2, SR_3

-

Stopce: ST_1

-

Suhadol: SU_1

-

Sevce: SV_1, SV_2

-

Šentrupert: ŠE_1, ŠE_2, ŠE_3, ŠE_4, ŠE_5

-

Širje: ŠI_1

-

Škofce: ŠK_1

-

Šmihel: ŠM_1

-

Šmohor: ŠO_1, ŠO_2, ŠO_3

-

Trobni Dol: TD_1

-

Tevče: TE_1, TE_2, TE_3

-

Trojno: TJ_1

-

Tovsto: TO_1, TO_2

-

Trnovo: TR_1, TR_2

-

Udmat: UD_1

-

Velike Gorelce: VE_1

-

Velike Grahovše: VG_1, VG_2, VG_3

-

Vrh nad Laškim: VL_1, VL_2

-

Vodiško: VO_1

-

Veliko Širje: VŠ_1, VŠ_2, VŠ_3

-

Zabrež: ZA_1

-

Zidani Most: ZM_1, ZM_2, ZM_3

-

Zgornja Rečica: ZR_1, ZR_2, ZR_3

-

Žigon: ŽI_1

(3)

V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom urbanističnega načrta, se v ta območja vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.

38. člen

(razpršena gradnja)

Na območju OL se pojavlja razpršena gradnja, ki pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljišča, to je gradnja z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Povečini gre za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljišč. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na ločenih lokacijah (vizualna degradacija) neustrezne namembnosti.

39. člen

(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)

(1)

Znotraj območja OL je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naseljem (funkcionalna in oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativne vplive na kulturno dediščino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih območij ter nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost.

(2)

Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja, obsegajo naslednje ON po posameznih naseljih:

-

Belovo: BE_1

-

Blatni Vrh: BL_1

-

Doblatina: DO_1, DO_2

-

Globoko: GL_3

-

Gozdec: GO_1

-

Gračnica: GR_1

-

Harje: HA_2, HA_3

-

Huda Jama: HU_1

-

Jurklošter: JU_2

-

Konc: KO_1

-

Laško: LAU_1

-

Leskovca: LE_1

-

Lahomno: LH_1, LH_2

-

Laška vas: LV_1, LV_2

-

Laziše: LZ_1

-

Mala Breza: MB_1, MB_2

-

Male Grahovše: MG_1

-

Mrzlo Polje: MP_1

-

Marija Gradec: MR_1

-

Marijina vas: MV_1

-

Obrežje pri Zidanem Mostu: OB_1

-

Olešče:OL_1, OL_2

-

Paneče: PA_1

-

Polana: PO_1, PO_2, PO_4, PO_5

-

Povčeno: PV_2

-

Rifengozd: RF_1, RF_2

-

Rimske Toplice: RIU_1, RI_1

-

Sedraž: SE_1

-

Slivno: SI_1

-

Selo nad Laškim: SL_1

-

Strmca: SM_1

-

Strensko: SN_1

-

Senožete: SO_1

-

Spodnja Rečica: SR_1, SR_3

-

Stopce: ST_1

-

Sevce: SV_1, SV_2

-

Šentrupert: ŠE_1, ŠE_2, ŠE_3, ŠE_4, ŠE_5

-

Širje: ŠI_1

-

Škofce: ŠK_1

-

Šmohor: ŠO_3

-

Trobni Dol: TD_1

-

Tevče: TE_1

-

Trojno: TJ_1

-

Trnovo: TR_1, TR_2

-

Udmat: UD_1

-

Velike Grahovše: VG_2, VG_3

-

Vrh nad Laškim: VL_1, VL_2

-

Vodiško: VO_1

-

Veliko Širje: VŠ_2, VŠ_3

-

Zabrež: ZA_1

-

Zgornja Rečica: ZR_1

-

Žigon: ŽI_1

40. člen

(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje)

(1)

Na območju naselja Šmohor se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON ŠO_1.

(2)

Za vsa nova naselja se izdela OPPN.

41. člen

(ostala območja razpršene gradnje)

Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta (informacija o dejanskem stanju) oziroma je brez oznake v grafičnem delu.

2.6 Okvirna območja razpršene poselitve

42. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

(1)

Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na hribovitem območju v severnem in južnem delu OL. Območja razpršene poselitve na območju OL so vsa tista območja, ki niso zajeta v opredeljena območja naselij in so v primerjavi z njimi manj intenzivno poseljena. Morfologija poselitve ima značilnosti avtohtone poselitve, predvsem obstoječe kmetije ali kasnejše novogradnje, vendar so v tem območju tudi primeri razpršene gradnje. Na območju OL so območja poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve. Predstavljajo jih predvsem:

-

samotne kmetije, zaselki, razložena in raztresena naselja,

-

lovske, gozdarske koče, planinski domovi,

-

objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.).

(2)

V manjšem obsegu se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve.

2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

2.7.1 Notranji razvoj naselja

43. člen

(notranji razvoj naselij)

(1)

Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino.

(2)

Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno:

-

ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora,

-

ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora,

-

ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.

O predpisu

Citati

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Laško