Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih...

1075. Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic

Na podlagi 74. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99 in 59/01) in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic

I. NAMEN SKLEPA

1.

Banka oziroma hranilnica (v nadaljevanju: banka) mora spremljati in ocenjevati kreditna ter deželna tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju.

Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Deželno tveganje je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti.

2.

Banka mora aktivne bilančne in zunajbilančne postavke razvrstiti v skupine po tveganosti in oceniti višino potencialnih izgub iz naslova kreditnega tveganja v skladu z določili poglavja II. do V. tega sklepa. Razvrščanje v skupine temelji na oceni sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti in kvalitete zavarovanja.

Banka mora v primeru dolžnikov – tujih oseb oceniti tudi deželno tveganje in višino potencialnih izgub v skladu s VI. poglavjem tega sklepa.

II. OPREDELITVE

3.

Tvegane bilančne postavke banke po tem sklepu obsegajo vse dospele in nedospele kratkoročne in dolgoročne kredite, naložbe v vrednostne papirje in dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice, terjatve iz izvedenih (izpeljanih) finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu, naložbe v naložbene nepremičnine, obračunane obresti, nadomestila in opravnine (provizije) ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete obveznosti, vloge pri bankah ter ostale postavke, ki jih je možno razporediti na posameznega dolžnika.

Tvegane zunajbilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu izdane garancije, avale, nekrite akreditive, prevzete nepreklicne obveznosti iz odobrenih kreditov in odobrene neizkoriščene limite iz okvirnih kreditov, odobrene in neizkoriščene limite po plačilnih karticah oziroma zneske zaupanja po plačilnih karticah ter druge prevzete obveznosti in morebitne obveznosti, na osnovi katerih lahko nastane obveznost plačila s strani banke.

Netvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu denar v blagajni, stanja na računih pri Banki Slovenije, terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije, terjatve do Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank držav EEA in z njimi primerljivih držav OECD ter opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva.

III. RAZVRSTITEV AKTIVNIH BILANČNIH IN ZUNAJBILANČNIH POSTAVK

4.

Banka mora oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke. Poleg tega mora banka ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje dolžnika in kvaliteto zavarovanja terjatev banke.

5.

Izhodišče razvrstitve je sistematični pregled bančnega portfelja, to je dospelih in nedospelih aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk. Banka najprej razporedi postavke po posameznih dolžnikih (skupaj izpostavljenost), nato pa opravi razvrstitev po skupinah iz 7. točke tega sklepa glede na tveganost razvrščenih postavk (v nadaljevanju: terjatev). Pri tem se izpostavljenosti iz naslova vrednostnih papirjev, naložb v kapital, naložb v naložbene nepremičnine, dane v poslovni najem, v lastne delnice ter eskontirane menice ne razporejajo v skupine iz 7. točke tega sklepa.

Naložbe v vrednostne papirje, katerih poštene vrednosti ni mogoče dokazati, se prevrednotijo zaradi oslabitve do njihove odplačne vrednosti. Za oceno zneska oslabitve banka lahko uporabi merila za ocenjevanje potencialnih izgub iz 15. točke tega sklepa.

6.

Vse dolžnike iz skupine povezanih oseb, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o veliki izpostavljenosti, banka praviloma razporedi v skupino razvrstitve, v katero se razvrsti najslabša oseba iz skupine.

7.

Terjatve se razvrstijo v skupine od A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti, ki se presoja na podlagi:

-

ocene finančnega položaja posameznega dolžnika;

-

njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti;

-

vrste in obsega zavarovanja terjatev do posameznega dolžnika;

-

izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.

Pri terjatvah iz izvedenih (izpeljanih) finančnih inštrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu, je izpostavljenost banke kreditnemu tveganju enaka stroškom nadomestitve denarnega toka odprte pozicije v primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti s strani druge pogodbene stranke. Za izračun nadomestitvenih vrednosti banka uporabi eno izmed obeh možnih metod, ki jo uporablja na podlagi veljavnega sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic pri izračunu kapitalske ustreznosti.

a)

V skupino A se razvrstijo:

-

terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije, terjatve do Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bak držav EEA in z njimi primerljivih držav OECD;

-

terjatve do dolžnikov, za katere se ne pričakuje težav s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni;

-

terjatve, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem iz 8. točke tega sklepa;

b)

v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov:

-

za katere se ocenjuje, da bodo denarni tokovi še zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti, toda njihovo finančno stanje je trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo;

-

ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni;

c)

v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov:

-

za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti;

-

ki so izrazito podkapitalizirani;

-

ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb;

-

od katerih banka ne prejema tekočih zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s terjatvami, jamstvi in viri za odplačilo terjatev;

-

ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 31 do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni;

d)

v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov:

-

za katere obstaja velika verjetnost izgube,

-

ki so nelikvidni in nesolventni;

-

za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja;

-

ki so v sanaciji oziroma postopku prisilne poravnave;

-

ki so v stečaju;

-

ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 91 do 180 dni, občasno tudi z zamudo od 181 do 365 dni;

vendar se utemeljeno pričakuje delno pokritje terjatev;

e)

v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov:

O predpisu

Citati

Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic