525. Zakon o javnem tožilstvu
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o javnem tožilstvu
Razglaša se zakon o javnem tožilstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. aprila 1977, na seji Zbora občin dne 20. aprila 1977, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977.
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o javnem tožilstvu
Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena v splošnih aktih njihovih skupščin.
Funkcije javnega tožilstva opravljajo Javno tožilstvo SR Slovenije, višja javna tožilstva in temeljna javna tožilstva, ki se ustanavljajo za območje rednega sodišča ustrezne stopnje.
Ustanovitev, ukinitev, krajevna območja in sedež javnih tožilstev določa ta zakon.
Za ustanovitev, prenehanje ter spremembo območja in sedeža višjega in temeljnega javnega tožilstva je treba predhodno dobiti mnenje pristojnih občinskih skupščin.
Javna tožilstva v okviru svoje dejavnosti spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij ter dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti, državnim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Javna tožilstva imajo pravico in dolžnost, da obveščajo skupščine ustreznih družbenopolitičnih skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu.
Višji javni tožilec ima pravico in dolžnost dajati nižjemu javnemu tožilcu obvezna navodila za njegovo delo.
Višji javni tožilec sme prevzeti posamezne zadeve ali opravila, za katera je pristojen nižji javni tožilec, če ni v zakonu drugače določeno.
Višji javni tožilec lahko v skladu z zakonom pooblasti nižjega javnega tožilca za postopek v posamezni zadevi ali za določena dejanja iz pristojnosti drugega nižjega javnega tožilca.
Javno tožilstvo SR Slovenije spremlja in proučuje probleme iz prakse javnih tožilstev, ki so pomembni za uporabo zakonov.
O vprašanjih, ki so pomembna za enotno opravljanje nalog javnega tožilstva in uporabo zakonov, zavzemajo javni tožilec SR Slovenije in javni tožilci višjih javnih tožilstev skupna stališča na sestankih, ki jih sklicuje javni tožilec SR Slovenije.
Javna tožilstva si pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti dajejo medsebojno pravno pomoč.
Javna tožilstva obveščajo javnost o pojavih kriminalitete ter o drugih problemih in pojavih splošnega pomena, ki jih zapazijo pri svojem delu.
V mejah zakona in v skladu z interesi postopka lahko javna tožilstva obveščajo javnost tudi o posameznih primerih, ki so v postopku pri javnem tožilstvu.
Javna tožilstva sodelujejo s pravosodnimi organi, družbenimi pravobranilci samoupravljanja ter drugimi organi in organizacijami glede vprašanj, ki so pomembna za uresničevanje funkcij javnega tožilstva, kot tudi glede vprašanj skupnega pomena.
Javna tožilstva na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, uporabljajo pri svojem poslovanju tudi madžarski oziroma italijanski jezik.
Sredstva in druge pogoje za delo javnih tožilstev zagotavlja ustrezna družbenopolitična skupnost.
II. SPLOŠNA PRISTOJNOST IN POOBLASTILA
V izvrševanju funkcije pregona storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov javni tožilec sodeluje z organi odkrivanja in ukrepa, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem uradno pregonljivih kaznivih dejanj ter gospodarskih prestopkov in njihovih storilcev. V skladu s pooblastili, določenimi v zakonu, tudi usmerja prehodni postopek.
Javni tožilec v postopku pred sodiščem zahteva preiskavo, predlaga posamezna preiskovalna dejanja, vlaga in zastopa obtožbe ter daje predloge, prisostvuje glavnim obravnavam in sejam, vlaga redna in izredna pravna sredstva ter opravlja druga dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom.
V pravdnem, nepravdnem, izvršilnem, upravnem in v drugih postopkih javnih tožilec podvzema ukrepe in vlaga pravna sredstva, za katera je pooblaščen z zakonom.
Javni tožilec SR Slovenije s predlogom Ustavnemu sodišču Jugoslavije oziroma Ustavnemu sodišču SR Slovenije začne postopek za oceno ustavnosti zakonov ter ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov in samoupravnih splošnih aktov, če se vprašanje njihove ustavnosti in zakonitosti pojavi v zvezi z delom javnih tožilstev.
Javni tožilci temeljnih in višjih javnih tožilstev obvestijo javnega tožilca SR Slovenije, če se vprašanje ustavnosti zakona ter ustavnosti in zakonitosti drugega predpisa ali samoupravnega splošnega akta pojavi v zvezi z njihovim delom.
Če javni tožilec spozna, da je zaradi kršitev zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga, da uporabi zoper izvršljivo sodno odločbo ali odločbo, izdano v upravnem ali kakšnem drugem postopku, pravno sredstvo, lahko zahteva, naj se izvršitev takšne odločbe odloži oziroma prekine, če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastati nepopravljive škodljive posledice.
Zahtevo za odložitev oziroma prekinitev izvršitve odločbe iz prvega odstavka tega člena vloži javni tožilec, ki je upravičen uporabiti pravno sredstvo zoper tako odločbo. Vloži jo pri sodišču oziroma pri drugem organu, ki je pristojen dovoliti izvršbo, če izvršitev že teče pri sodišču oziroma drugem organu, ki opravlja izvršbo.
Na zahtevo javnega tožilca sodišče oziroma drug organ odloži oziroma prekine izvršitev. Odložitev oziroma prekinitev izvršitve traja do odločitve o pravnem sredstvu javnega tožilca.
Odločba o odložitvi oziroma prekinitvi izvršitve neha veljati, če javni tožilec v 30 dneh od prejema odločbe ne uporabi pravnega sredstva.
Javno tožilstvo je dolžno sprejemati od občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij vloge in izjave, da bi moglo opravljati, kar je v stvareh iz svoje pristojnosti upravičeno storiti.
Javno tožilstvo sme vabiti občane in zahtevati od njih izjave ter pojasnila v zvezi z njihovimi vlogami.
Javno tožilstvo sme zahtevati od državnih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, naj mu pošljejo spise in obvestila, ki jih potrebuje za dejanja iz svoje pristojnosti.
III. ORGANIZACIJA IN DELO
Javno tožilstvo SR Slovenije deluje za območje SR Slovenije.
Višje javno tožilstvo se ustanovi za območje višjega sodišča.
Temeljno javno tožilstvo se ustanovi za območje temeljnega sodišča. Temeljno javno tožilstvo lahko izvršuje svoje funkcije prek enot, ki delujejo za območje ene ali več enot temeljnega sodišča.
V SR Sloveniji so naslednja javna tožilstva:
a)
temeljna javna tožilstva:
1.
Temeljno javno tožilstvo v Celju za območje Temeljnega sodišča v Celju,
2.
Temeljno javno tožilstvo v Kopru za območje Temeljnega sodišča v Kopru,
3.
Temeljno javno tožilstvo v Kranju za območje Temeljnega sodišča v Kranju,
4.
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, za območje Temeljnega sodišča v Ljubljani,
5.
Temeljno javno tožilstvo v Mariboru za območje Temeljnega sodišča v Mariboru,
6.
Temeljno javno tožilstvo v Murska Sobota za območje Temeljnega sodišča v Murski Soboti,
7.
Temeljno javno tožilstvo v Novi Gorici za območje Temeljnega sodišča v Novi Gorici,
8.
Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu za območje Temeljnega sodišča v Novem mestu;