TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS002086 - premoženje, ki se izloči iz zapuščine v korist potomcev - predmet postopka - vsebina sklepa o dedovanju
Pravico do dela zapuščine, ki je določen v 37. čl. ZD, ima potomec
zapustnika, ki je z zapustnikom živel skupaj in mu s svojim delom,
zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju in tako prispeval
svoje k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja.
Ta pravica nastane v trenutku zapustnikove smrti.
S povečanim zapustnikovim premoženjem se razumejo tako na novo
pridobljeni imetek kakor poplačani dolg zapustnika in tudi
izboljšanje, ki povečuje vrednost premoženja.
Pravica zahtevati del na podlagi 37. čl. ZD ni pravica do določene
stvari ali skupine stvari. Na osnovi delitve z dediči se določi, s
katerimi zapuščinskimi stvarmi se ta del izplača.
Kakor v primeru, določenem v 150. čl. ZD, lahko sodišče na zahtevo
upravičenca določi, da se mu kot delež prepuste določene stvari ali
skupnost stvari, če to terjajo utemeljeni razlogi. Glede na
okoliščine posameznega primera lahko sodišče odloči, da se ta del
izplača v denarju.
Če zapustnikov dedič zahteva v zapuščinski obravnavi del po 37. čl.
ZD, je sodišče dolžno tudi glede te zahteve izvesti postopek in
odločiti. V sklepu o dedovanju (228. čl. ZD) mora sodišče določiti
del, ki pripade udeležencu postopka po 37. čl. ZD, in ga označiti
ločeno od njegovega dednega deleža. V sklep se vzamejo tudi doseženi
sporazum o delitvi in načinu delitve glede dela, ki pripade
udeležencu po 37. čl. ZD kakor tudi odločba sodišča o načinu
izplačila tega dela.
Potomec, ki ni dedič, lahko uveljavlja svojo zahtevo za izločitev
dela zapuščine po 37. čl. ZD v zapuščinski obravnavi. O takšni
zahtevi izvede sodišče postopek in odloči enako kakor o zahtevi
dediča.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.