TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 4. točki izreka delno spremeni tako, da se znesek stroškov pravdnega postopka, ki ga je tožena stranka dolžna povrniti drugotožeči stranki pravilno glasi 166.815,00 SIT.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenih izpodbijanih delih (1., 2., 4. in 5. točke izreka) sodbe sodišča prve stopnje potrdi.

3. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Edini namen izpodbijanja pravnih dejanj je vrnitev premoženjske koristi, ki se izrazi z denarnim zahtevkom, ta pa v konkretnem primeru predstavlja glavnico v višini 500.000,00 SIT, kar izpolnjuje kriterij spora majhne vrednosti v gospodarskih sporih po 1. odst. 495. čl. ZPP.

Zgolj dejstvo, da je stranko, ki je v pravdi uspela, zastopal pooblaščenec, ki ima v skladu s 1. odst. 53. čl. Zakona o odvetništvu priznan naslov specialista določene smeri, ne pomeni, da so zaradi tega stranki avtomatično kot potrebni stroški nastali stroški v višini odvetniške tarife s povečanjem po 1. odst. 5. člena tarife. Da bi stranka tovrstne povečane stroške lahko utemeljila kot potrebne stroške postopka, bi pri priglasitvi svojih stroškov morala izkazati, da je bilo za njen uspeh v postopku odločilna uporaba posebnega strokovnega ali specialističnega znanja, ki odvetniku daje podlago za višji obračun v smislu 1. odst. 5. čl. Odvetniške tarife.