Nalaganje dokumenta...
Zakon o založništvu (ZZal)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 25-1540/1978, stran 2021 DATUM OBJAVE: 27.11.1978
SRS 25-1540/1978
1540. Zakon o založništvu (ZZal)
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o založništvu
o razglasitvi zakona o založništvu
Razglaša se zakon o založništvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 8. novembra 1978, na seji Zbora občin dne 8. novembra 1978, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 8. novembra 1978 in na seji Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne 22. novembra 1978.
Št. 0100-15/78
Ljubljana, dne 22. novembra 1978.
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o založništvu
o založništvu
1. člen
Za založništvo po tem zakonu se šteje izdajanje, zalaganje in razpečevanje knjig, časnikov, revij, katalogov, prospektov, plakatov, letakov, tiskovin, zemljevidov, separatov, brošur, učbenikov, učil, reprodukcij likovnih del, razglednic, koledarjev, fotografij, mikrofilmov, diamikrokartic, muzikalij, gramofonskih plošč, tonskih kaset, video kaset, magnetofonskih in magnetnih trakov ter drugih podobnih del, ki se razmnožujejo s tiskanjem ali na drug podoben način in so namenjene javnosti (v nadaljnjem besedilu: publikacije).
Izvirna likovna dela, ki nastanejo z odstiskavanjem ali odlivanjem, se ne štejejo za publikacije po prejšnjem odstavku.
2. člen
Založniška dejavnost posreduje umetniška dela in druge kulturne vrednote, znanstvena dognanja ter splošno in strokovno znanje, bistveno prispeva k vsestranskemu razvoju osebnosti in ustvarjalnih sposobnosti delovnih ljudi in občanov, k uresničevanju samoupravnih socialističnih odnosov, k razvoju kulturnih, raziskovalnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti, k zbliževanju kultur narodov in narodnosti Jugoslavije in k mednarodnemu sodelovanju.
To družbeno vlogo opravlja založniška dejavnost še posebej z izdajanjem in zalaganjem novih umetniških del, del slovenske klasike, del pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti, domačih in tujih družboslovnih del, zlasti marksističnih, temeljnih znanstvenih del; učbenikov in drugih publikacij, potrebnih za razvoj izobraževanja, znanosti in kulture; del, ki so namenjena predstavitvam naše znanosti in kulture v drugih republikah in pokrajinah ter v svetu; najboljših del drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter največjih dosežkov duhovnega ustvarjanja drugih narodov.
3. člen
Založništvo je dejavnost posebnega družbenega pomena.
4. člen
Poseben družbeni interes pri opravljanju založniške dejavnosti se zagotavlja:
-
s posebnimi pogoji za ustanovitev založniške organizacije,
-
s posebnimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi ustanoviteljev založniške organizacije,
-
s sodelovanjem ustanoviteljev založniške organizacije, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, knjižnic in drugih zainteresiranih organizacij združenega dela, avtorjev oziroma njihovih organizacij in drugih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) pri upravljanju in odločanju o vprašanjih založniške organizacije,
-
z drugimi oblikami družbenega vpliva v mejah in na način, kot to določajo ta zakon in akti o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazumi med ustanovitelji založniških organizacij.
5. člen
Delegati uporabnikov soodločajo v organu založniške organizacije, ki odloča o delu in poslovanju organizacije, v založniški organizaciji, ki ima manj kot trideset delavcev, pa z vsemi delavci.
6. člen
Avtorji-ustvarjalci, katerih delo je povezano z založniško dejavnostjo, se lahko v mejah, ki jih določa ta zakon, sami ali v svojih delovnih skupnostih ali v svojih organizacijah ukvarjajo z založništvom ter sodelujejo pri upravljanju in odločanju v založniških organizacijah.
Delovni ljudje, ki kot avtorji trajneje sodelujejo z založniško organizacijo, imajo v skladu z zakonom, s samoupravnim sporazumom med avtorji in založniškimi organizacijami ter samoupravnimi splošnimi akti teh organizacij pravico sodelovati pri upravljanju teh organizacij in v razpolaganju z rezultati skupnega dela.
7. člen
Založniška organizacija ustvarja celotni prihodek:
1.
s prodajo proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela;
2.
s svobodno menjavo dela;
3.
z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev;
4.
s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.
Založniška organizacija ustvarja celotni prihodek na način iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka le, če je to v skladu z njenimi obveznostmi po samoupravnih sporazumih v okviru svobodne menjave dela in z namenom družbenih sredstev, s katerimi upravlja.
Tisti del celotnega prihodka, ki ga založniška organizacija ustvari s kompenzacijami, premijami, regresi, vrnitvijo davkov in drugih davščin, dotacijami in darili, kot tudi na drugi podlagi, določeni z zakonom, se v celoti uporablja za založniško dejavnost, če ni v zakonu drugače določeno oziroma če ni namembnost dotacij ali daril drugačna.
8. člen
Delavci založniških organizacij se kot izvajalci združujejo v samoupravne interesne kulturne skupnosti in v druge ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
Založniška organizacija sprejme svoj plan in program razvoja, pri čemer mora upoštevati usmeritve in obveznosti, ki jih je prevzela s samoupravnim sporazumom o osnovah plana samoupravnih interesnih skupnosti iz prvega odstavka, založniško politiko ter kriterije za združevanje dela in sredstev v svobodni menjavi dela teh skupnosti.
V okviru samoupravnih interesnih kulturnih skupnosti delavci založniških organizacij skupaj z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in z drugimi delavci, ki kot avtorji združujejo svoje delo z založniškimi organizacijami, določajo način in obseg njihovega sodelovanja v upravljanju teh organizacij in razpolaganja z rezultati skupnega dela.
Samoupravni sporazum o vprašanjih iz prejšnjega odstavka sklenejo založniške organizacije z avtorji-sodelavci iz VII. poglavja tega zakona neposredno ali po njihovih društvih.
9. člen
Pri izvrševanju programov, odločajo o poslovni politiki in pri izvajanju ukrepov za dostopnost publikacije delovnim ljudem in občanom, za vzbujanje interesa za te publikacije, za ugotavljanje in upoštevanje želja in potreb delovnih ljudi in občanov založniške organizacije še posebej sodelujejo s knjižnicami, z organizacijami na področju vzgoje in izobraževanja in z društvi ter z drugimi organizacijami, ki svojo dejavnost namenjajo razširjanju kulturnih vrednot in razvijanju kulturnih dejavnosti delovnih ljudi in občanov.
10. člen
Založniške organizacije morajo spodbujati tako organiziranje občanov (knjižni klubi, naročniški sveti, zbori kupcev publikacij ipd.), ki omogoča ugotavljanje potreb in interesov delovnih ljudi in občanov za publikacije, in jim morajo ustvarjati pogoje za to, da svoje potrebe sporočajo in uveljavljajo.
11. člen
Delovanje založniških organizacij je javno.
Založniške organizacije morajo objaviti vsakoletni program in program usmeritve založniške dejavnosti za srednjeročno obdobje ter poročilo o izpolnitvi tega programa na tak način, da se občani z njim seznanijo.
Založniške organizacije v skladu z določbami tega zakona s svojimi samoupravnimi akti podrobneje določijo, kako bodo zagotavljale javnost svojega delovanja.
12. člen
V vsaki publikaciji morajo biti poleg podatkov, ki jih zahtevajo predpisi o javnem obveščanju, natisnjeni naslov publikacije (pri prevodih tudi naslov izvirnika), ime avtorja in soavtorjev, prevajalca, ilustratorja, opremljevalca, urednika antologije, odgovornega predstavnika založbe, kraj in leto natisa oziroma razmnožitve, naklada ter zaporedna številka vsakega ponatisa ali izdaje oziroma podatek o dotisu.
II. NOSILCI ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI
13. člen
Z založniško dejavnostjo se lahko ukvarjajo temeljne in druge organizacije združenega dela, ki jim je to edina ali glavna dejavnost.
Kjer ta zakon govori o založniški organizaciji, je mišljena temeljna ali druga organizacija iz prejšnjega odstavka.
14. člen
Organizacije združenega dela, ki niso obsežene v prejšnjem členu, ter družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije in društva ter druge družbene pravne osebe lahko zalagajo le publikacije, ki izvirajo iz njihove dejavnosti ali so ji namenjene, če je zalaganje takih publikacij predvideno v njihovih samoupravnih splošnih aktih.
Zalaganje publikacij verskih skupnosti ureja poseben zakon.
15. člen
Avtor lahko izdaja in zalaga svoja dela v samozaložbi.
Občan lahko v samozaložbi zalaga tudi dela, za katera je podedoval ali na drug zakonit način pridobil materialne avtorske pravice.
16. člen