Nalaganje dokumenta...
Zakon o deviznem poslovanju (ZDP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1-16/1991-I, stran 43 DATUM OBJAVE: 25.6.1991
RS 1-16/1991-I
16. Zakon o deviznem poslovanju
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o deviznem poslovanju
o razglasitvi zakona o deviznem poslovanju
Razglaša se zakon o deviznem poslovanju, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin, Zbora združenega dela dne 5. junija 1991.
Št. 0100-9/91
Ljubljana, dne 5. junija 1991.
Predsednik
Milan Kučan l.r.
Milan Kučan l.r.
Z A K O N
O DEVIZNEM POSLOVANJU
O DEVIZNEM POSLOVANJU
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Za sprejemanje plačil in plačevanje v tujih plačilnih sredstvih in v domači valuti pri poslovanju s tujino in drugem deviznem poslovanju (v nadaljevanju: devizno poslovanje) veljajo določbe tega zakona.
Tuja plačilna sredstva po tem zakonu so devize, tuja gotovina, čeki, kreditna pisma in drugi denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti.
Devize po tem zakonu so denarne terjatve pri tujih bankah iz kateregakoli naslova.
Tuja gotovina je denarna terjatev do centralne banke, ki jo je izdala.
Čeki, kreditna pisma in drugi denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti, so denarne terjatve do izdajateljev.
2. člen
Tuja plačilna sredstva se uporabljajo za plačevanje v tujini v skladu z določbami tega zakona.
Pooblaščene banke lahko tuja plačilna sredstva kupujejo in prodajajo na deviznem trgu tudi za izravnavanje svoje devizne pozicije v skladu z določbami zakona, ki ureja poslovanje bank.
3. člen
Pooblaščena banka po tem zakonu je banka, ki je za opravljanje poslov s tujino dobila dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja poslovanje bank.
4. člen
Pooblaščene banke so odgovorne za lastno likvidnost pri plačevanju v tujini.
5. člen
Dovoljena je uporaba deviz in drugih mednarodnih meril vrednosti kot vrednostne osnove v pogodbah med domačimi osebami.
Plačila po pogodbah med domačimi osebami se na ozemlju Republike Slovenije izvršujejo izključno v domači valuti po tečaju, ki velja na dan plačila, če se pogodbeni stranki glede tečaja nista dogovorili drugače.
6. člen
Domače osebe po tem zakonu so pravne osebe s sedežem v Sloveniji, fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) in fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Domače osebe so tudi tuje pravne in fizične osebe, ki na ozemlju Republike Slovenije s stalno dejavnostjo pridobivajo dohodek.
Tuje osebe so po tem zakonu pravne osebe s sedežem v tujini in fizične osebe s stalnim prebivališčem v tujini.
7. člen
Domače osebe so dolžne pošiljati Banki Slovenije vse podatke vezane na uresničevanje določil tega zakona in se pri tem ravnati po navodilih, ki jih v zvezi z zajemanjem, obdelavo in prenosom podatkov predpisuje Banka Slovenije.
8. člen
Banka Slovenije pripravi projekcijo plačilne in devizne bilance države kot analitsko podlago za svoje delovanje in spremlja njeno uresničevanje.
Banka Slovenije obvešča Izvršni svet in Skupščino Republike Slovenije o uresničevanju plačilne bilance, devizne bilance ter bilance stanja obveznosti in terjatev Slovenije, kar vključuje tudi analizo trendov gibanja.
II. DEVIZNI TRG IN TEČAJ DOMAČE VALUTE
9. člen
Devizni trg po tem zakonu sestavljajo vsi posli nakupa in prodaje tujih plačilnih sredstev, ki se opravljajo med pooblaščenimi bankami in domačimi osebami, med pooblaščenimi bankami neposredno in med pooblaščenimi bankami in Banko Slovenije.
Za trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, lahko pooblaščene banke ustanovijo devizno borzo v skladu z zakonom, ki ureja trg denarja in trg kapitala, kot samostojno pravno osebo ali kot poseben del borze denarja in kapitala. Poslovanje na devizni borzi se opravlja v skladu z njenimi ustanovnimi akti in poslovnikom borze.
10. člen
Banka Slovenije kupuje in prodaja tuja plačilna sredstva od pooblaščenih bank pod enakimi pogoji.
11. člen
Tečaji tujih valut se oblikujejo prosto na deviznem trgu.
12. člen
Banka Slovenije z nakupi in prodajami na deviznem trgu in z ukrepi denarne politike v skladu z zakonom o Banki Slovenije skrbi za stabilnost domače valute. Za izvajanje te funkcije si Banka Slovenije lahko določi zgornjo in spodnjo intervencijsko točko v okviru politike vodenja tečaja domače valute. O svoji intervencijski politiki Banka Slovenije obvešča Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
13. člen
Menjalniške posle lahko opravljajo pooblaščene banke oziroma druge domače osebe, ki so registrirane za opravljanje teh poslov, če so sklenile s pooblaščeno banko pogodbo o opravljanju menjalniških poslov (pogodbeni menjalci).
Predmet menjalniških poslov so tuja gotovina, kreditna pisma, potovalni in bančni čeki ter druge vrednotnice, ki se glasijo na tujo valuto.
Tečaj in pogoji odkupa tujih plačilnih sredstev iz prejšnjega odstavka se določajo s pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
Banka Slovenije predpiše način opravljanja menjalniških poslov.
14. člen
Pooblaščene banke so dolžne pošiljati devizni borzi poročila o nakupih in prodajah tujih plačilnih sredstev, ki se opravijo izven borze na način, ki ga predpiše devizna borza.
Iz podatkov o transakcijah na devizni borzi in podatkov iz prejšnjega odstavka devizna borza, na način, ki ga določi Banka Slovenije, izračuna tečaje, dosežene v deviznem poslovanju v državi in jih javno objavi.
O vseh transakcijah in podatkih iz prvega in drugega odstavka tega člena devizna borza obvešča Banko Slovenije na način in v rokih, ki ga predpiše Banka Slovenije.
Srednji tečaji na podlagi drugega odstavka tega člena se uporabljajo pri izkazovanju rezultatov iz poslovanja s tujino po predpisih o računovodstvu.
15. člen
Tuja plačilna sredstva se kupujejo in prodajajo promptno in terminsko.
S terminskim nakupom in prodajo deviz so mišljeni nakupi in prodaje deviz z rokom izvršitve od 3 dni do enega leta, ki se izvršujejo v pogodbenem roku.
Za terminski nakup in prodajo deviz veljajo tečaji, za katere se dogovorita pogodbenici.
Če nastanejo pri terminskih deviznih poslih velike razlike med terminskim tečajem z rokom izvršitve do 30 dni in promptnim tečajem, lahko Banka Slovenije začasno prepove sklepanje terminskih poslov, vendar največ za 30 dni.
16. člen
Carina in druge davščine se obračunavajo z uporabo srednjih tečajev tujih valut na podlagi drugega odstavka 14. člena tega zakona, ki veljajo predzadnjega delovnega dne v tednu pred tednom , v katerem se ugotavlja znesek carine in drugih davščin.
Plačilnobilančni podatki se izkazujejo po srednjih tečajih na podlagi drugega odstavka 14. člena tega zakona.
Koriščenje dodeljene pravice do uvoza blaga in storitev, ki je reguliran, se izkazuje po istem tečaju in isti vrednostni enoti, po kateri so določene pravice do tega uvoza.
III. PLAČILNI PROMET S TUJINO
17. člen
Plačilni promet s tujino se opravlja v tujem plačilnem sredstvu ali v domači valuti.
Plačilni promet z državami, s katerimi je sklenjena posebna meddržavna pogodba, se opravlja na način in pod pogoji predvidenimi s to pogodbo.
Banka Slovenije predpiše, kako se opravlja plačilni promet s tujino in izda navodilo.
18. člen
Plačila iz tujine in v tujino se izvršujejo v pogodbenih rokih. V kolikor je pogodbeni rok daljši od 12 mesecev oziroma se plačilo iz tujine in v tujino ne izvrši v roku 12 mesecev mora domača pogodbena stranka posel registrirati v skladu z zakonom, ki ureja kreditne posle s tujino.
19. člen
Izvrševanje plačil v tujino na podlagi tekočih transakcij, kreditnih obveznosti do tujine, obveznosti, ki izvirajo iz kapitalskih naložb tujcev v Sloveniji in prenos dobička po investicijskih delih, je prosto po poravnavi vseh obveznosti v državi.
Tekoče transakcije iz prejšnjega odstavka obsegajo uvoz blaga, storitev in enostranske transfere v tujino, ki nimajo značaja kapitalskih transferov.
20. člen
Transfer sredstev tuji osebi v tujino se opravi prosto tudi:
1.
iz naslova izvršenega nadomestila kot odškodnine v primeru razlastitve, nacionalizacije ali drugih ukrepov, ki so po svojem učinku enaki razlastitvi ali nacionalizaciji;
2.
iz naslova osebnega dohodka in drugih prejemkov, izplačanih tuji osebi, zaposleni v podjetju, zavarovalni organizaciji, banki in drugi finančni organizaciji v državi;
3.
iz naslova zavarovalnine;
4.
iz naslova dedovanja, vendar le, če je zagotovljena reciprociteta.
21. člen
Izvršni svet določi pogoje, pod katerimi sme Banka Slovenije dovoliti drugačen način plačevanja s tujino, kot je predvideno s pogodbo iz 17. člena tega zakona, če navedena pogodba takega načina plačevanja ne izključuje.
Banka Slovenije sme domačim osebam dovoliti, da pod pogoji, ki jih sama določi, plačujejo ali sprejemajo plačila v tuji gotovini.
Banka Slovenije sme domačim osebam dovoliti, da pod pogoji, ki jih določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, za del izvoza blaga in storitev sprejmejo plačilo v valuti, ki se po predpisu zadevne države ne sme transferirati.
22. člen
Plačilni promet s tujino opravljajo pooblaščene banke in Poštna hranilnica.
23. člen
Za Republiko Slovenijo opravlja plačilni promet s tujino in druge devizne posle po tem zakonu Banka Slovenije.
24. člen
Protivrednost prejetega plačila v devizah iz tujine se upravičencu plačila izplača po nakupnem tečaju na podlagi drugega odstavka 14. člena tega zakona, ki je veljal na dan izplačila, v dveh delovnih dneh po dnevu pritoka ali po dnevu prejema pravilnega naloga za plačilo.
25. člen
Za dan pritoka deviz po 24. členu tega zakona se šteje:
-
dan, ko so bile devize vplačane v dobro računa pooblaščene banke,
-
dan, ko je bilo ocarinjeno blago, ki se uvaža pri zunanjetrgovinskih poslih, pri katerih se izvoz plača z uvozom blaga.
26. člen
Pooblaščena banka knjiži v dobro deviznega računa domačih pravnih oseb in zasebnikov prejeta plačila v tujih valutah in druga vnovčena tuja plačilna sredstva iz naslova:
1.
opravljanja investicijskih del v tujini,
2.
poslov posredovanja v zunanjetrgovinskem prometu,
3.
agencijskih, špedicijskih in turistično-agencijskih poslov ter poslov z denarnimi karticami tujih emitentov;
4.
kotizacij in drugih podobnih plačil za organizacijo mednarodnih strokovnih, športnih in drugih javnih prireditev ter iz naslova nakazil domačim pravnim osebam, ki se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo (društvom, skladom, humanitarnim in invalidskim organizacijam ipd.);
5.
črpanja deviznih sredstev iz kreditov mednarodnih finančnih organizacij, s katerimi se izpolnjujejo obveznosti domačih uporabnikov kreditov do tujih izvajalcev, ki so dobili posel na mednarodni licitaciji v zvezi s temi krediti;
6.
opravljanja dejavnosti podjetja ali dela podjetja v prosti coni;
7.
prodaje tujega blaga iz konsignacijskih skladišč;
8.
vloge v devizah tuje osebe v domače podjetje.
Banka Slovenije določi pogoje in merila, pod katerimi se smejo imeti devize na deviznih računih.
Domača oseba ima devize, ustvarjene na podlagah iz prvega odstavka tega člena, na deviznem računu do dokončanja posla oziroma izpolnitve s pogodbo prevzete obveznosti do tuje osebe ali dokler ne porabi deviz za namene, za katere jih je prejela.
Deviz, ustvarjenih s provizijo na podlagah iz 2., 3. in 7. točke prvega odstavka tega člena, ni dovoljeno imeti na deviznem računu.
Podjetja, ki tujim osebam opravljajo storitve iger na srečo v igralnicah zaprtega tipa, smejo imeti del efektivnih tujih plačilnih sredstev, pridobljenih na tej podlagi, do zneska, ki jim ga dovoli organ, ki izda dovoljenje za opravljanje teh storitev.
Del deviz, ki ostane podjetju po dokončanju odobrenega posla oziroma po izpolnitvi obveznosti do tuje osebe, mora podjetje prodati pooblaščeni banki v dveh delavnih dneh po dokončanju posla oziroma izpolnitvi pogodbe.
27. člen
Pooblaščena banka opravlja plačila do tujine v dogovorjenem roku na podlagi naloga domače osebe, ki banki vplača protivrednost deviz v domači valuti po prodajnem tečaju na podlagi drugega odstavka 14. člena tega zakona, ki velja na dan sprejema pravilnega naloga domače osebe.
28. člen
Uvoz blaga in storitev se sme izjemoma plačati vnaprej oziroma pred uvozom blaga in realizacijo storitev.
O izvršitvi plačila vnaprej, ki presega 250.000 din se najkasneje v dveh delovnih dneh obvesti Banko Slovenije.
29. člen
Kadar poslovanje s tujino to zahteva, sme Banka Slovenije dovoliti domači pravni osebi in zasebniku, da ima za to poslovanje devize na računih v tujini pod pogoji, ki jih določi Banka Slovenije.
30. člen
Podjetja, ki opravljajo storitve v mednarodnem blagovnem in potniškem prometu, ter skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja oziroma pozavarovalne skupnosti se smejo dogovoriti o plačevanju in sprejemanju plačil za storitve prek kontokorentnega računa, ki se vzpostavi s tujo osebo, in imeti devize na računih v tujini.
Če preneha veljati pogodba iz prejšnjega odstavka, se mora terjatveni saldo na kontokorentnem računu poravnati v 30 dneh po prenehanju pogodbe.
Podjetja, ki opravljajo prevozne storitve v železniškem in zračnem prometu, ter podjetja, ki opravljajo poštne, telegrafske in telefonske storitve na podlagi mednarodnih pogodb, plačujejo storitve in sprejemajo plačila zanje prek kontokorentnega računa v skladu s temi pogodbami.
31. člen
Podjetje, ki izvaža ali uvaža blago in storitve po pogodbi o dolgoročni proizvodni kooperaciji, se lahko s pogodbo s tujo osebo dogovori o plačevanju in sprejemanju plačil preko kontokorentnega računa s pravico do pobota dolgov in terjatev.
Če Banka Slovenije ugotovi, da v tekočem letu terjatveni saldo podjetja zaradi izvrševanja pogodbe povprečno presega 50 % s pogodbo določenih vrednosti, izda podjetju nalog, da izravna saldo v višini teh terjatev. Če podjetje v predpisanem roku tega ne stori, mora presežek izvoženega blaga ali opravljenih storitev realizirati kot reden izvoz v skladu z določbami tega zakona.