PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066002
ZP-1 člen 8, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/7. ZVCP-1 člen 234. KZ člen 16, 16/3.
neprištevnost – actio libera in causa
Za uporabo pravila actio libera in causa ugotoviti, ali je bila pred povzročitvijo stanja, zaradi katerega obdolženec ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, podana obdolženčeva krivda za prekršek, ugotoviti je treba obstoj malomarnosti kot krivdne oblike za povzročitev prometne nesreče.
Sodišče prve stopnje je sklep o obstoju obdolženčeve nezavestne malomarnosti utemeljilo le z opustitvijo njegove skrbi za zdravstveno stanje, ne pa s tem, kakšen je bil njegov subjektivni odnos do povzročitve prometne nesreče v času, ko je bil še prišteven, čeprav je eden izmed dveh odločilnih pogojev, da je kazensko odgovoren tudi neprištevni storilec, da je bila pri njem izražena podlaga za odgovornost, ko se je še svobodno odločal.
ZVCP-1 člen 129, 129/1, 129/2, 129/3, 129/4, 133, 133/1, 133/2.
preverjanje prisotnosti alkohola – sodelovanje pri zdravniški preiskavi - odklonitev strokovnega pregleda koncentracija alkohola v krvi – koncentracija alkohola v urinu – odvzem vzorca urina
V primeru, če preiskovanec sodeluje pri zdravniški preiskavi, prisotnost alkohola pa je mogoče ugotoviti na podlagi odvzetega vzorca urina, ni mogoče šteti, da je udeleženec cestnega prometa oziroma preiskovanec strokovni pregled odklonil oziroma ravnal v nasprotju z odredbo policista iz 3. odstavka 132. člena ZVCP-1.
Inštitut za sodno medicino je že pojasnil, da korelacija med koncentracijo alkohola v krvi in urinu ni konstantna in iz koncentracije alkohola v urinu ne morejo natančno izračunati koncentracije alkohola v krvi, raziskave pa so pokazale, da imajo preiskovanci v času odvzema urina najmanj tako koncentracijo alkohola v krvi, kot jo izračunamo, če koncentracijo alkohola v urinu delimo s faktorjem 1,4.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066642
ZOR člen 18, 18/2, 200, 200/1. OZ člen 376. ZVCP člen 122, 122/7.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regres zavarovalnice – povrnitev nepremoženjske škode – poravnava – denarna odškodnina – enotna odškodnina – ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti iz poklicne dejavnosti – specifikacija zahtevka za vsako od vtoževanih, pravno priznanih oblik nepremoženjske škode – višina izplačane odškodnine – ugovori regresnega zavezanca – trditveno in dokazno breme – prevalitev dokaznega bremena – sklepčnost tožbenega zahtevka – izvajanje dokazov – izguba zavarovalnih pravic – izmikanje preiskavi alkoholiziranosti – p reizkus – odreditev strokovnega pregleda – domneva alkoholiziranosti – zakonske zamudne obresti – tek zamudnih obresti – kdaj obresti nehajo teči
Ko tožena stranka v regresni pravdi ugovarja višini izplačane odškodnine, mora tožeča stranka navesti, koliko odškodnine je izplačala iz naslova nepremoženjske škode za posamezne oblike te škode.
Ni sprejemljivo stališče tožeče stranke, da ni mogla specificirati, koliko odškodnine je izplačala za posamezno obliko nepremoženjske škode, ker pri poravnavi, sklenjeni z oškodovanci, posamezne odškodninske postavke niso bile posebej specificirane. Tožeča stranka mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (drugi odstavek 18. člena ZOR), pravila stroke pa ji nalagajo, da odškodnino oškodovancem določi tako, da za vsako obliko nepremoženjske škode posebej določi zneske odškodnine in nato skupno odškodnino. Tako mora ravnati tudi v primeru, če z oškodovancem sklene poravnavo.
kazenske točke – seštevek kazenskih točk – omilitev sankcij – voznik začetnik – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo
Prenehanje veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja je zgolj posledica seštevka kazenskih točk in se ob njegovem izreku zato ne uporabljajo določbe o odmeri sankcij, torej tudi ne o njihovi omilitvi.
V postopku preizkusa pravilnosti izdanega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja gre le za preizkus pogojev za izdajo tega sklepa, s katerim se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja kot posledica pred tem pravnomočno izrečenih kazenskih točk, torej le za preizkus pravilnosti seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu kot vozniku začetniku, in presojo pravilnosti, ali je v tem svojstvu v zakonsko določenem času storilec dosegel oziroma presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu.
Določbe 189. člena ZVCP-1 ne veljajo za voznike začetnike.
Opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu je bil povzet le delno in čeprav se vsebinsko in smiselno ne povezuje z njim, je sodišče uporabilo pravno označbo iz 2. tč. 1. odst. 11. čl. ZJRM, čeprav bi dejanje lahko predstavljalo prekršek po 6. odst. 138. čl. ZVCP, obd. pa je bil tudi izdan plačilni nalog za prekršek po 4. odst. 122. čl. ZVCP-1.
Za prekršek po d. tč. 4. odst. 130. čl. ZVCP-1 ni mogoče izreči 18 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila ob obrazložitvi, da so bile stranske sankcije izrečene na spodnji meji predpisanih.
dejansko stanje - razumni dvom - pravna označba - prometna nezgoda
Če ugotovljeno dejansko stanje kaže na dvom o obstoju dejstva za odločitev o nastopu prekrška in odgovornosti za prekršek, je potrebno postopek o prekršku zaradi dvoma ustaviti.
ZP-1 člen 163, 163/7, 163, 163/7, 163, 163/7. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-B, 130/4-D, 130, 130/4, 130/4-B, 130/4-D.
dejansko stanje - stopnja alkoholiziranosti - zapisnik - preizkus alkoholiziranosti
Če je iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot javne listine, ki jo je obd. brez pripomb podpisal, razvidno, da je bil rezultat zapisan v gramih alkohola na kg krvi, obd. ni mogoče očitati ugotovljene stopnje v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka.
hitrost vožnje – merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti – okoliška temperatura
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu v 7. členu med delovnimi pogoji opredeljuje minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati merilnik hitrosti, da Urad za meroslovje lahko začne postopek preverjanja skladnosti merila z zahtevami meroslovnih predpisov ter odobritve konkretnega tipa merila za uporabo na območju Republike Slovenije. Ker posamezne naprave omogočajo veljavne meritve hitrosti tudi pri nižjih ali višjih temperaturnih razponih od minimalno predpisanih v pravilniku, lahko Urad za meroslovje za posamezni merilnik hitrosti v postopku odobri tudi meritve v širšem temperaturnem območju.
dejansko stanje - ustavitev postopka o prekršku - razumen dvom - cestni promet
Če ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje logičen sklep, da ob izčrpanju razpoložljivih dokazov ni mogoče prezreti dejansko obstoječega in razumnega dvoma v krivdo obdolženca in s tem njegovo odgovornost za očitani prekršek, je potrebno postopek na podlagi 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 ustaviti.
omilitev kazenske sankcije - prepoved vožnje motornega vozila
Za prekršek po 5. odst. 130. čl. ZVCP-1 je sodišče obdolžencu, ob uporabi omilitvenih določil ZP-1, namesto predpisanih 18 izreklo 13 kazenskih točk ter stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, kar predstavlja kršitev materialnega prava, saj prepoved vožnje za obravnavani prekršek ni predpisana.
Okoliščina, da obd. potrebuje osebni avtomobil zaradi službenih obveznosti, po ustaljeni sodni praksi prekrškovnih sodišč ni take narave, da bi jo bilo mogoče šteti kot posebno olajševalno okoliščino, ki bi utemeljevala uporabo omilitvenih določil ZP-1.
Če je bil obd. obravnavan za prekršek po D tč. 4. odst. v zv. s 5. odst. 130. čl. ZVCP-1 in mu sodišče ob uporabi omilitvenih določil ni izreklo 18 kaz. točk, mu ni mogoče izreči prepovedi vožnje mot. vozila, ker s 5. odst. 130. čl. ZVCP-1 ni predpisana.
uporaba milejšega predpisa - psihofizično stanje - odklonitev podpisa zapisnika - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest
Ob nesporni ugotovitvi, da je obdolženec ravnal po odredbi policista in opravil preizkus z elektronskim alkotestom in da je le izkoristil pravico, da nadalje izposluje kontrolo tako dobljenega rezultata še z etilometrom, ki je pokazal zanj manj ugoden rezultat, je pravilna razlaga določbe čl. 132/II ZVCP-1 po oceni pritožbenega sodišča taka, da se obdolženec zato, ker je izkoristil pravico kontrole prvotno dobljenega rezultata, ki mu jo daje zakon, ne more spraviti zaradi naknadnega preizkusa z etilometrom (če je ta rezultat zanj manj ugoden) v slabši položaj. Taka razlaga pa je slednjič skladna tudi s stališčem v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-621/03-31 z dne 2. 12. 2004, ki sicer govori o kompletni odklonitvi preizkusa in strokovnega pregleda, vendar pa je v tej smeri bilo zavzeto stališče, da pravica obdolženca – preizkušanca v cestnem prometu, da izposluje kontrolo prvotno dobljenega rezultata, ki ga je pokazal elektronski alkotest, ne more biti obdolžencu v škodo, saj bi ob vsaki drugačni razlagi prišlo lahko do situacije, ko bi obdolženec, ki je samo izkoristil pravico, ki mu jo daje ZVCP-1, lahko v posameznih primerih bil kaznovan celo strožje, kakor za prvotno, z njegove strani ugovarjano ugotovitev stopnje alkohola, ki jo je pokazal elektronski alkotest.
Samo dejstvo, da se obdolženec kljub zaviranju ni ustavil za vozilom oškodovanca, ne zadostuje za izpolnitev zakonskih znakov prekrška neprilagojene hitrosti. Za takšen prekršek bi bilo potrebno navesti okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je obdolženec vozil z neprilagojeno hitrostjo in takšne navedbe konkretizirati.
Voznikova odklonitev podpisa zapisnika iz drugega odstavka 132. člena ZVCP-1 smiselno pomeni oporekanje rezultatu preizkusa z na primer elektronskim alkotestom, zaradi česar mora policist v nadaljevanju odrediti preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, v obravnavani zadevi pa je posebnost le-te prav v okoliščini, da bi se naj obd. kljub odklonitvi podpisa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom z njegovim rezultatom strinjal.
Pred ponovno odločitvijo pritožbeno sodišče tudi opozarja, da nobeno od določil materialnih določb prvih šestih odstavkov 46. člena ZVCP-1 ne opisuje storitve prekrška z odvzemom prednosti v križišču, ko voznik iz stranske zapelje v desno na prednostno cesto in iz te smeri pripelje soudeleženec v prometni nesreči, saj v primeru, če oba takšna voznika vozil v cestnem prometu vozita po svojih voznih pasovih, do prometne nesreče sploh ne more priti, v kolikor pa kdorkoli od navedenih dveh voznikov zapelje čez sredino vozišča na nasprotni vozni pas in pride do prometne nesreče, je razlog zanjo v takšni vožnji čez sredino vozišča, kar nima nikakršne zveze z odvzemom prednosti v križišču in gre v tem primeru za prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1. V obravnavanem primeru to pomeni, da če je obd. pri zavijanju v križišču pri vožnji v desno zapeljal čez sredino cestišča in je do trčenja prišlo na nasprotnem voznem pasu, se mu lahko očita le prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1 in ne prekrška z odvzemom prednosti v križišču, v kolikor pa je do trčenja prišlo na njegovem desnem voznem pasu, ko je s stranske zavil na prednostno cesto v desno, bi se obd. lahko očitala le storitev prekrška po sedmem v zvezi s petim odstavkom 116. člena ZVCP-1 (ob subjektivnem delu dejanskega stanja, da se je glede na okoliščine in osebne lastnosti vsaj moral in mogel zavedati, da bo soudeleženec v prometni nezgodi z njegove desne strani po prednostni cesti pripeljal po nasprotnem, levem voznem pasu).
Sodišče prve stopnje je namreč ta prekršek pravno označilo v povezavi z 234. členom ZVCP-1, to je v zvezi s povzročeno prometno nesrečo, vendar je to pravno označbo mogoče uporabiti le pri povzročenih prometnih nesrečah, ki niso prometne nesreče z neznatno nevarnostjo. Obravnavana prometna nesreča iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe pa je prav takšna. Za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo se namreč glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2006, z dne 30.11.2006) šteje tista prometna nesreče, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in je bila povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa. Oba navedena pogoja sta v zvezi s tem prekrškom v obravnavani zadevi podana.
Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve po uradni dolžnosti ugotavlja, da je glede prekrška navedena Ad1 izreka izpodbijane sodbe podana materialna kršitev določb predpisa, ki določa prekršek iz 4. točke 156. člena ZP-1, saj je bil glede tega prekrška uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti. V obravnavanem primeru namreč obdolženi s storitvijo prekrška ni povzročil prometne nesreče, kot je to nepravilno zaključilo sodišče prve stopnje, saj v prometni nesreči ni nastala škoda na tujem premoženju, prav tako pa je bil v nesreči poškodovan le sam obdolženec. Zaradi navedenega niso izpolnjeni pogoji določeni v drugi alineji drugega odstavka 134. člena ZVCP-1, ter v obravnavanem primeru ni mogoče zaključiti, da je obdolženi s storitvijo prekrška povzročil prometno nesrečo druge kategorije, ampak je storil le temeljni prekršek po petem odstavku v zvezi s drugim odstavkom 30. člena ZVCP-1, zaradi česar je pritožbeno sodišče temu ustrezno v odgovornosti spremenilo pravno označbo prekrška navedenega Ad1 izreka izpodbijane sodbe kot temeljni prekršek po petem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 30. člena ZVCP-1 in iz izreka izpustilo besedilo "s tem pa je povzročil prometno nesrečo druge kategorije".
vozniško dovoljenje - kazenske točke - prepoved vožnje motornega vozila - ne bis in idem - voznik začetnik
V postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za ugotavljanje krivde v kazenskopravnem smislu, temveč le za ugotavljanje, ali da so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega ali preseženega števila kazenskih točk.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066001
ZP-1 člen 22, 22/2. ZVCP-1 člen 148.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo izključno vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Obdolžencu, kateremu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja na podlagi pravnomočne sodbe sodišča (kot vozniku začetniku so mu bile izrečene kazenske točke, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja) in je bil odvzem vozniškega dovoljenja tudi izvršen, sodišče pri izreku sankcij za prekršek vožnje pod vplivom alkohola v tem primeru ne more izreči kazenskih točk.
Storilcu, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče na podlagi seštevka kazenskih točk, izrečenih po izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ponovno izreči prenehanje.