22.

VSL sklep III Cp 3671/2005

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50801

ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.

ustavitev izvršbe - neuspela prva dražba - novo izvršilno sredstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka

Sodišče izvršbe ne bi smelo ustaviti, ker je upnik že po prvi

neuspeli dražbi predlagal nova izvršilna sredstva.

 

24.

VSL sklep I Cp 3484/05

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51162

ZIZ člen 270, 270/3, 272, 270, 270/3, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4.

motenje posesti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - bistvena kršitev določb postopka

Prvostopno sodišče se ni opredelilo do v predlogu za izdajo začasne

odredbe navedenega razloga oz. predpostavke za izdajo tega sredstva

zavarovanja iz 3. odst. 270. člena ZIZ, po katerem upnik ni dolžan

dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s

predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. S tem se ni opredelilo

do pravno odločilnih trditev tožečih strank, ki se nanašajo na

zakonsko predpostavko za izdajo začasne odredbe, s čemer je izkazana

bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj izpodbijani sklep ne

vsebuje vseh razlogov o pravnoodločilnih dejstvih in se v tem delu ne

da preizkusiti.

Vsekakor predstavljajo dokazno podkrepljene trditve (glej izpovedbe

zaslišanih tožečih strank), da morajo sedaj tožeče stranke parkirati

drugje, tudi izven parkirnih površin, in blago do lokalov dostavljati

ročno, pri čemer so prisiljene plačevati tudi parkirnino sicer so

podvržene nevarnosti plačila denarnih kazni, zadosti substancirano

oziroma konkretizirano trditveno podlago predloga tožnikov, s katero

izkazujejo verjeten obstoj predpostavk iz 2. in 3. alinee 2. odst.

272. člena ZIZ.

 

26.

VSL sklep III Cp 3302/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49771

ZIZ člen 17, 17.

pravna oseba

V skladu s pravili objektivnih meja pravnomočnosti je načeloma

pomembna označba dolžnika v izreku odločbe, ki predstavlja izvršilni

naslov. Podatke v ostalih delih izvršilnega naslova je mogoče

eventualno vzeti v poštev pri ugotavljanju prave vsebine izreka.

 

28.

VSL sklep II Cp 970/2005

20.7.2005

denacionalizacija

VSL50966

ZDEN člen 9, 9/3.

denacionalizacijski upravičenec - dejanska vzajemnost

Ker slovenski državljani v Republiki Hrvaški ne morejo biti

denacionalizacijski upravičenci in zato ni podan pogoj vzajemnosti iz

3. odstavka 9. člena ZDEN, P. M. ne more biti denacionalizacijska

upravičenka.

 

30.

VSL sklep I Cp 3622/05

18.7.2005

stvarno pravo

VSL51163

ZIZ člen 272, 272.

začasna odredba

Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

 

32.

VDS sodba Pdp 1802/2003

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03329

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.

kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja

Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

zagovor.

 

34.

VSL sklep I Cpg 584/2005

13.7.2005

civilno procesno pravo

VSL06252

ZPP člen 318, 318.

nasprotna tožba - zamudna sodba

Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

tožbenemu zahtevku.

 

36.

VSL sodba IV Cp 3360/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51351

ZZZDR člen 78, 78. ZPP člen 410, 410.

varstvo in vzgoja otroka

Ob ugotovljenih enakih osebnostnih, vzgojnih in materialnih

sposobnostih staršev je torej rezultat razgovora z otrokom pogojeval

odločitev, da se otroka zaupa v varstvo in vzgojo materi. Sodišče

prve stopnje je ocenilo, da je otrok že toliko osebnostno dozorel, da

je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve (zahtevana

otrokova razumnost se domneva), zato ga je obvestilo o postopku in o

njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje o tem, kateremu izmed staršev

naj sodišče zaupa njegovo vzgojo in varstvo, na razgovoru pridobilo

njegovo mnenje in ga tudi ustrezno upoštevalo.

 

38.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

 

40.

VSL sklep II Cp 1696/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo

VSL50025

ZOR člen 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2, 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2.

rok izpolnitve - zamudne obresti - dokazno breme

ZOR zavarovalnici določa štirinajstdnevni izpolnitveni rok, v katerem

mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto. Če

zavarovalnica v tem roku ne plača, pride v dolžniško zamudo,

posledica katere je tudi tek zamudnih obresti. Če pa je za ugotovitev

obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen

(daljši) čas, teče rok štirinajstih dni od dneva, ko sta bila

ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Dokazno breme o

obstoju okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje roka, je praviloma na

zavarovalnci, razen če (tako kot v obravnavanem primeru) določila

splošnih pogojev ne določajo obrnjenega dokaznega bremena.