• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep III Cp 3534/2005
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48569
    ZIZ člen 42, 42/1, 42, 42/1.
    izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
    Ker upnik kljub pozivu sodišč z grožnjo zavrženja ni predložil

    izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti (odločbo je izdalo

    drugo sodišče kot izvršilno), je sodišče prve stopnje pravilno

    zavrglo predlog za izvršbo.

     
  • 22.
    VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2153/2004
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50559
    ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1.
    povzročitev škode - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - silobran - prekoračen silobran - vmesna sodba na drugi stopnji
    Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji

    prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni

    upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.

    Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter

    uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo

    telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z

    ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.

    Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega

    ravnanja ne izključuje.

     
  • 23.
    VSL sklep IV Cp 3563/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51323
    ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.
    varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - koristi otroka
    Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora

    biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja

    sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je

    pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za

    izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki

    tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.

    Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom

    je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu

    izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do

    zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in

    enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,

    ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.

    Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti

    kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo

    starost otroku v korist.

    Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica

    hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim

    pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje

    tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema

    posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato

    izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in

    vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so

    ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami

    enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi

    medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka

    ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča

    tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da

    je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje

    otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.

     
  • 24.
    VSL sklep I Cp 1092/2004
    20.7.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50386
    ZOR člen 107, 107/2, 107, 107/2. ZKZ člen 22, 22.
    zaščitena kmetija - delitev
    Za pravilno razlago 2. odstavka 107. člena ZOR je treba ugotoviti,

    ali je bila sporna kupoprodajna pogodba izpolnjena in ali gre za

    prepoved prometa z zemljiščem v pomenu prepovedi manjšega pomena. V

    trenutku prodaje je bila sporna parcela del zaščitene kmetije, ki je

    nekaj mesecev zatem izgubila ta status in je pridobila status

    stavbnega zemljišča. Prodajalec pogodbe ni izpodbijal, dediči pa

    trdijo, da je ta pogodba nična zaradi določbe 22. člena Zakona o

    kmetijskih zemljiščih.

     
  • 25.
    VSL sodba in sklep I Cp 2128/2004
    20.7.2005
    pravo vrednostnih papirjev - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50383
    ZOR člen 234, 235, 239, 240, 234, 235, 239, 240. ZS člen 99, 101, 99, 101.
    vrednostni papirji - stvarna pristojnost - pristojnost
    Razmerje med splošnimi določbami ZOR o vrednostnih papirjih ter med

    posebnimi predpisi, ki podrobneje regulirajo posamezne vrste

    vrednostnih papirjev, se ravna po splošnem interpretacijskem pravilu,

    po katerem specialni zakon razveljavlja splošnega, vendar pa to ne

    pomeni, da iz tega razloga splošnih določb ZOR sploh ni mogoče

    uporabiti. Splošna pravila ZOR se namreč še vedno uporabljajo za

    vrednostne papirje, ki s specialnimi predpisi niso urejeni, to je za

    t.i. inominatne vrednostne papirje.

    V trenutku, ko je delodajalec tožniku izročil vrednostni papir, je

    tožnikova premoženjska pravica izgubila pomen pravice iz delovnega

    razmerja, saj se je spremenila v pravico iz vrednostnega papirja,

    torej v premoženjsko pravico, ki izvira iz civilnopravnega razmerja.

    Za odločanje o takih sporih pa je določena pristojnost sodišča

    splošne pristojnosti.

     
  • 26.
    VSL sodba I Cpg 987/2003
    20.7.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL06589
    ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.
    plačilo premije - začetek zavarovanja
    Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

     
  • 27.
    VSL sodba II Cp 1121/2004
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50979
    ZPP člen 14, 14.
    vezanost na kazensko sodbo
    Pravdno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja

    kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, zato v pravdnem postopku

    ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale toženčevo

    odgovrnost na škodo.

     
  • 28.
    VSL sklep IV Cp 2292/2005
    20.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51318
    ZPP člen 415, 415/2, 415/3, 415, 415/2, 415/3.
    umik predloga - razveza zakonske zveze
    V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze

    začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v

    primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske

    zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat

    ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).

     
  • 29.
    VSL sklep I Kp 197/05
    19.7.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22663
    ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.
    pooblastilno razmerje
    Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

    ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

    člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

    kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

    proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

    si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

    "takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

    kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

    bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

    V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

    opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

    vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

    zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

    pravico do pritožbe na višje sodišče.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 3622/05
    18.7.2005
    stvarno pravo
    VSL51163
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba
    Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

    nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

    odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

    posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

    in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

    legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

     
  • 31.
    VDS sodba Psp 512/2004
    14.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03713
     
    izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina
    Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

    zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

    ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

    zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

    po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

    dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1802/2003
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03329
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
    kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja
    Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

    za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

    se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

    rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

    tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

    z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

    zagovor.

     
  • 33.
    VDS sodba Pdp 1039/2004
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03008
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

    (odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

    delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

    dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

    bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

    podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

    11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

    zagovor.

     
  • 34.
    VSL sklep I Cpg 584/2005
    13.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06252
    ZPP člen 318, 318.
    nasprotna tožba - zamudna sodba
    Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

    obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

    preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

    kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

    nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

    predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

    je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

    nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

    več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

    tožbenemu zahtevku.

     
  • 35.
    VSL sklep I Kp 1713/2004
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22665
    KZ člen 261, 261.
    zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sodnik
    Da bi kršitev zakona s strani sodnika lahko pomenila izrabo sodniške

    funkcije ali prestop uradnih pravic, pa je potrebno v opisu kaznivega

    dejanja navesti konkretne okoliščine, iz katerih bi izhajala

    zatrjevana hujša kršitev z motiviranim naklepom sodnikov, torej, da

    so takšno odločitev sprejeli prav z namenom, da se zoper osumljene ne

    uvede kazenski postopek, oziroma z namenom, da se oškodovancem

    povzroči škoda.

     
  • 36.
    VSL sklep I Kp 698/2005
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22666
    KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.
    zatajitev
    Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega

    zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v

    primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te

    pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

    V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu

    so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki

    očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to

    ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete

    kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,

    čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.

    Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem

    dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov

    noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne

    pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis

    obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja

    zatajitve, tako ni pravilna.

     
  • 37.
    VSL sklep IV Cp 1558/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51348
    ZPP člen 4, 5, 4, 5.
    načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
    Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

    neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

    izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

    nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

    člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

    obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

    zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

    preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

    dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

    dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

    pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

    pravice do kontradiktornega postopka.

     
  • 38.
    VSL sodba I Kp 1716/2004
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22687
    KZ člen 133, 133, 133. ZKP člen 248, 264, 248, 264.
    kaznivo dejanje - lahka telesna poškodba
    Izvedenec ocenjuje naravo in težo poškodb iz medicinskega vidika,

    sodišče pa ocenjuje ali takšna (takšne) poškodba(e) pomenijo katero

    od oblik lahke ali težke telesne poškodbe kot jih opredeljuje KZ.

     
  • 39.
    VSL sklep I Cp 2877/05
    13.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL51160
    SZ člen 20, 20.
    predkupna pravica
    Najemnik kot bivši imetnik stanovanjske pravice lahko uveljavlja

    predkupno pravico v roku 30 dni od kar je zvedel za kupoprodajno

    pogodbo.

     
  • 40.
    VSL sodba IV Cp 3360/2005
    13.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51351
    ZZZDR člen 78, 78. ZPP člen 410, 410.
    varstvo in vzgoja otroka
    Ob ugotovljenih enakih osebnostnih, vzgojnih in materialnih

    sposobnostih staršev je torej rezultat razgovora z otrokom pogojeval

    odločitev, da se otroka zaupa v varstvo in vzgojo materi. Sodišče

    prve stopnje je ocenilo, da je otrok že toliko osebnostno dozorel, da

    je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve (zahtevana

    otrokova razumnost se domneva), zato ga je obvestilo o postopku in o

    njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje o tem, kateremu izmed staršev

    naj sodišče zaupa njegovo vzgojo in varstvo, na razgovoru pridobilo

    njegovo mnenje in ga tudi ustrezno upoštevalo.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>