22.

VSL sklep II Cp 3698/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50041

ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1, 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1. ZZK-1 člen 142, 142/2, 150, 150/2, 142, 142/2, 150, 150/2.

začasna odredba - načelo pravnega prednika - vpis

Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne

listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v

izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu

pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega

stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med

prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih

zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi,

zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki

bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega

prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi

(2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za

vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ

vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o

nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži

presoje.

 

24.

VSL sklep III Cp 3302/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49771

ZIZ člen 17, 17.

pravna oseba

V skladu s pravili objektivnih meja pravnomočnosti je načeloma

pomembna označba dolžnika v izreku odločbe, ki predstavlja izvršilni

naslov. Podatke v ostalih delih izvršilnega naslova je mogoče

eventualno vzeti v poštev pri ugotavljanju prave vsebine izreka.

 

26.

VSL sodba I Cpg 987/2003

20.7.2005

obligacijsko pravo - zavarovalno pravo

VSL06589

ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.

plačilo premije - začetek zavarovanja

Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

 

28.

VSL sklep III Cp 3534/2005

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48569

ZIZ člen 42, 42/1, 42, 42/1.

izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti

Ker upnik kljub pozivu sodišč z grožnjo zavrženja ni predložil

izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti (odločbo je izdalo

drugo sodišče kot izvršilno), je sodišče prve stopnje pravilno

zavrglo predlog za izvršbo.

 

30.

VSL sklep I Cp 3622/05

18.7.2005

stvarno pravo

VSL51163

ZIZ člen 272, 272.

začasna odredba

Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

 

32.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

34.

VSL sodba I Kp 148/2005

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22662

KZ člen 38, 38/4, 38/5, 38, 38/4, 38/5.

izrek kazni

Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo za storitev kaznivega

dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po členu

137/I KZ denarno kazen, glede katere pa v skladu s V. in VI. odst.

38. člena KZ ni določilo roka za njeno plačilo, niti sankcije za

primer neuspešne prisilne izterjave in s tem v korist obdolženca

kršilo kazenski zakon, vendar pa je pritožbeno sodišče takšno kršitev

lahko le ugotovilo, saj državni tožilec ni vložil pritožbe zoper

sodbo.

 

36.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

 

38.

VSL sklep III Cp 1593/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48559

ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.

stroški izvršilnega postopka - povračilo stroškov - pravočasnost predloga

V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko

nastanejo in je znana njihova višina, rok tridesetih dni pa je

določen kot skrajni rok, v katerem se povračilo lahko zahteva. Če je

višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval

njihovo povračilo, se ta ne more uspešno sklicevati na tridesetdnevni

rok po končanju postopka.

 

40.

VSL sklep IV Cp 1558/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51348

ZPP člen 4, 5, 4, 5.

načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti

Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

pravice do kontradiktornega postopka.