• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep IV Cp 3563/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51323
    ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.
    varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - koristi otroka
    Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora

    biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja

    sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je

    pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za

    izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki

    tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.

    Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom

    je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu

    izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do

    zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in

    enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,

    ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.

    Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti

    kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo

    starost otroku v korist.

    Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica

    hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim

    pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje

    tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema

    posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato

    izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in

    vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so

    ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami

    enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi

    medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka

    ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča

    tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da

    je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje

    otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.

     
  • 22.
    VSL sklep II Cp 970/2005
    20.7.2005
    denacionalizacija
    VSL50966
    ZDEN člen 9, 9/3.
    denacionalizacijski upravičenec - dejanska vzajemnost
    Ker slovenski državljani v Republiki Hrvaški ne morejo biti

    denacionalizacijski upravičenci in zato ni podan pogoj vzajemnosti iz

    3. odstavka 9. člena ZDEN, P. M. ne more biti denacionalizacijska

    upravičenka.

     
  • 23.
    VSL sklep III Cp 3683/2005
    20.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49767
    ZIZ člen 64, 64.
    ugovor tretjega
    Ugovor tretjega (64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v

    nadaljevanju ZIZ) se lahko po naravi stvari nanaša le na drugo točko

    sklepa o izvršbi, v kateri sodišče dovoli izvršbo s tistimi sredstvi,

    ki jih v predlogu za izvršbo navede upnik.

     
  • 24.
    VSL sodba I Cp 275/05
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL51156
    ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.
    pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost
    Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

    takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

    odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

     
  • 25.
    VSL sklep III Cp 3534/2005
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48569
    ZIZ člen 42, 42/1, 42, 42/1.
    izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
    Ker upnik kljub pozivu sodišč z grožnjo zavrženja ni predložil

    izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti (odločbo je izdalo

    drugo sodišče kot izvršilno), je sodišče prve stopnje pravilno

    zavrglo predlog za izvršbo.

     
  • 26.
    VSL sodba I Cpg 987/2003
    20.7.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL06589
    ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.
    plačilo premije - začetek zavarovanja
    Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

     
  • 27.
    VSL sodba IV Cp 2893/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51329
    ZZZDR člen 132, 132. ZPP člen 408, 408.
    zamudne obresti - zvišanje preživnine
    Obveznost staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z

    rojstvom otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo

    vsak mesec. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je

    zato preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo

    zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do

    dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot

    tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega

    dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje

    Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86, stran 12).

    V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora zvišanje s

    pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je odločilno, da

    preživnino, upoštevajoč spremenjene okoliščine, zviša sodišče. Šele s

    trenutkom odločitve sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje

    oziroma koliko znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.

    Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti sodbe

    zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne plača v

    paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki zapadejo v

    plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu

    ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem delu (3. odstavek izreka)

    spremenilo tako, da tožena stranka dolguje zamudne obresti le od

    zamude dalje, torej glede do pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med

    določeno in zvišano preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v

    roku za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti.

     
  • 28.
    VSL sklep IV Cp 2292/2005
    20.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51318
    ZPP člen 415, 415/2, 415/3, 415, 415/2, 415/3.
    umik predloga - razveza zakonske zveze
    V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze

    začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v

    primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske

    zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat

    ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).

     
  • 29.
    VSL sklep I Kp 197/05
    19.7.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22663
    ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.
    pooblastilno razmerje
    Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

    ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

    člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

    kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

    proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

    si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

    "takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

    kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

    bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

    V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

    opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

    vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

    zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

    pravico do pritožbe na višje sodišče.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 3622/05
    18.7.2005
    stvarno pravo
    VSL51163
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba
    Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

    nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

    odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

    posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

    in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

    legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

     
  • 31.
    VDS sodba Pdp 1802/2003
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03329
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
    kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja
    Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

    za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

    se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

    rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

    tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

    z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

    zagovor.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1039/2004
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03008
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

    (odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

    delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

    dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

    bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

    podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

    11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

    zagovor.

     
  • 33.
    VDS sodba Psp 512/2004
    14.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03713
     
    izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina
    Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

    zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

    ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

    zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

    po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

    dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

     
  • 34.
    VSL sklep II Cp 1880/2004
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL50026
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 310, 310/1, 310, 310/1. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
    tožbeni zahtevek - izrek sklepa - posebno premoženje - skupno premoženje
    Tudi pri delni zavrnitvi tožbenega zahtevka mora biti zavrnjeni del

    izreka naveden.

     
  • 35.
    VSL sklep III Cp 1593/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48559
    ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.
    stroški izvršilnega postopka - povračilo stroškov - pravočasnost predloga
    V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko

    nastanejo in je znana njihova višina, rok tridesetih dni pa je

    določen kot skrajni rok, v katerem se povračilo lahko zahteva. Če je

    višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval

    njihovo povračilo, se ta ne more uspešno sklicevati na tridesetdnevni

    rok po končanju postopka.

     
  • 36.
    VSL sodba IV Cp 3405/2005
    13.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51342
    ZZZDR člen 105, 106.
    dodelitev otroka - koristi otroka
    Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

    otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

    koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

    iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

    mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

    ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

    skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

    delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

    konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

    posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

    osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

    razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

    staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

    sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

    (sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

    primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

    pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

    otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

    člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

    navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

    od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

    da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

    živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

    pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

    kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

    ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

    otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

    kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

    v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

    Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

    z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

    dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

    varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

    navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

    spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

    očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

    zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

    Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

    prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

    odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

    s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

    okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

    otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

    si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

     
  • 37.
    VSL sklep I Kp 698/2005
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22666
    KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.
    zatajitev
    Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega

    zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v

    primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te

    pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

    V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu

    so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki

    očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to

    ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete

    kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,

    čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.

    Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem

    dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov

    noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne

    pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis

    obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja

    zatajitve, tako ni pravilna.

     
  • 38.
    VSL sodba I Kp 148/2005
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22662
    KZ člen 38, 38/4, 38/5, 38, 38/4, 38/5.
    izrek kazni
    Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo za storitev kaznivega

    dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po členu

    137/I KZ denarno kazen, glede katere pa v skladu s V. in VI. odst.

    38. člena KZ ni določilo roka za njeno plačilo, niti sankcije za

    primer neuspešne prisilne izterjave in s tem v korist obdolženca

    kršilo kazenski zakon, vendar pa je pritožbeno sodišče takšno kršitev

    lahko le ugotovilo, saj državni tožilec ni vložil pritožbe zoper

    sodbo.

     
  • 39.
    VSL sklep IV Cp 1558/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51348
    ZPP člen 4, 5, 4, 5.
    načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
    Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

    neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

    izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

    nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

    člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

    obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

    zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

    preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

    dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

    dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

    pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

    pravice do kontradiktornega postopka.

     
  • 40.
    VSL sklep III Cp 2162/2005
    13.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48568
    ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42, 42/1, 42/2.
    potrdilo o izvršljivosti
    Ker Vrhovno sodišče RS ni organ, ki je o terjatvi odločal na prvi

    stopnji (temveč je bila to Agencija za trg vrednostnih papirjev),

    dopis ne predstavlja ustreznega potrdila o izvršljivosti, ki ga

    zahteva 42. člen ZIZ. Poleg tega pa navedeni dopis tudi ne vsebuje

    vseh podatkov za ugotovitev izvršljivosti (npr. kdaj je bila odločba

    dolžnici vročena) in tudi izrecno ne vsebuje potrdila o

    izvršljivosti, temveč le potrjuje, da tožba ni bila vložena, kar pa v

    konkretnem primeru še ne predstavlja potrdila o izvršljivosti.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>