21.

VSL sklep II Cp 3698/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50041

ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1, 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1. ZZK-1 člen 142, 142/2, 150, 150/2, 142, 142/2, 150, 150/2.

začasna odredba - načelo pravnega prednika - vpis

Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne

listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v

izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu

pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega

stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med

prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih

zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi,

zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki

bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega

prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi

(2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za

vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ

vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o

nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži

presoje.

 

23.

VSL sklep IV Cp 3563/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51323

ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.

varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - koristi otroka

Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora

biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja

sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je

pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za

izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki

tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.

Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom

je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu

izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do

zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in

enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,

ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti

kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo

starost otroku v korist.

Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica

hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim

pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje

tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema

posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato

izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in

vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so

ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami

enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi

medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka

ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča

tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da

je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje

otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.

 

25.

VSL sodba in sklep I Cp 2128/2004

20.7.2005

pravo vrednostnih papirjev - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50383

ZOR člen 234, 235, 239, 240, 234, 235, 239, 240. ZS člen 99, 101, 99, 101.

vrednostni papirji - stvarna pristojnost - pristojnost

Razmerje med splošnimi določbami ZOR o vrednostnih papirjih ter med

posebnimi predpisi, ki podrobneje regulirajo posamezne vrste

vrednostnih papirjev, se ravna po splošnem interpretacijskem pravilu,

po katerem specialni zakon razveljavlja splošnega, vendar pa to ne

pomeni, da iz tega razloga splošnih določb ZOR sploh ni mogoče

uporabiti. Splošna pravila ZOR se namreč še vedno uporabljajo za

vrednostne papirje, ki s specialnimi predpisi niso urejeni, to je za

t.i. inominatne vrednostne papirje.

V trenutku, ko je delodajalec tožniku izročil vrednostni papir, je

tožnikova premoženjska pravica izgubila pomen pravice iz delovnega

razmerja, saj se je spremenila v pravico iz vrednostnega papirja,

torej v premoženjsko pravico, ki izvira iz civilnopravnega razmerja.

Za odločanje o takih sporih pa je določena pristojnost sodišča

splošne pristojnosti.

 

27.

VSL sodba I Cpg 987/2003

20.7.2005

obligacijsko pravo - zavarovalno pravo

VSL06589

ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.

plačilo premije - začetek zavarovanja

Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

 

29.

VSL sklep I Kp 197/05

19.7.2005

kazensko procesno pravo

VSL22663

ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.

pooblastilno razmerje

Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

"takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

pravico do pritožbe na višje sodišče.

 

31.

VDS sodba Pdp 1802/2003

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03329

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.

kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja

Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

zagovor.

 

33.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

35.

VSL sodba I Cp 2180/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - mednarodno zasebno pravo

VSL50565

ZOR člen 51, 52, 103, 562, 562/1, 51, 52, 103, 562, 562/1. ZMZPP člen 118, 118.

razmerja z mednarodnim elementom - spor s tujim elementom - posojilna pogodba - igranje na srečo - podlaga obveznosti

O razmerju z mednarodnim elementom govorimo vselej, ko okoliščine

pravnega razmerja segajo na različna pravna področja. Ker so

kolizijske norme formalno pravo, je za presojo časovne veljavnosti

splošnega pravnega akta, ki vsebuje kolizijska pravila, odločilen

trenutek, ko pride do sodnega spora, natančneje do vložitve tožbe.

Igra na srečo, imenovana fair-play, ki je bila podlaga, da je tožnik

tožencu posodil denarni znesek, katerega vračilo sedaj zahteva s

tožbo, do uveljavitve Zakona o igrah na srečo ni bila izrecno

prepovedana, zato ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču

sodišča prve stopnje, da je posojilna poogodba nična zaradi

nedopustne podlage.

 

37.

VSL sklep I Kp 698/2005

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22666

KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.

zatajitev

Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega

zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v

primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te

pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu

so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki

očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to

ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete

kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,

čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.

Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem

dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov

noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne

pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis

obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja

zatajitve, tako ni pravilna.

 

39.

VSL sklep II Cp 2975/05

13.7.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50986

ZOR člen 440, 440/1, 440, 440/1. ZPP člen 69, 69.

odstop terjatve s pogodbo - sporazum o krajevni pristojnosti

Ker sta banka in tožena stranka s pogodbo dogovorili pristojnost

prvostopnega sodišča za vse spore, ki bi izvirali iz te pogodbe,

torej tudi za spor, kakršen je predmetni, ko na podlagi citirane

pogodbene določbe namesto banke tožeča stranka kot cesionar

uveljavlja terjatev zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti tožene

stranke, je tožeča stranka upravičeno vložila tožbo pri pogodbeno

dogovorjenem sodišču.

Bistveno je, da je s cesijsko izjavo izkazan nastanek cesijskega

razmerja, predvidenega tudi v kreditni pogodbi, na podlagi katerega

tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja svoj tožbeni zahtevek. Zaradi

takšnega prenosa pravic iz pogodbenega razmerja v konkretnem primeru

ni mogoče zanikati tesne povezanosti med prenešeno terjatvijo in

pogodbenim dogovorom o krajevni pristojnosti sodišča, ki ga izraža

tudi določba 1. odstavka 440. člena ZOR (veljavnega v času nastanka

spornega razmerja), po kateri ima prevzemnik (cesionar) nasproti

dolžniku (cesusu) povsem enake pravice, kot jih je imel do odstopa

nasproti njemu odstopnik (cedent).