22.

VSL sklep III Cp 3671/2005

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50801

ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.

ustavitev izvršbe - neuspela prva dražba - novo izvršilno sredstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka

Sodišče izvršbe ne bi smelo ustaviti, ker je upnik že po prvi

neuspeli dražbi predlagal nova izvršilna sredstva.

 

24.

VSL sklep IV Cp 3060/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51334

ZZZDR člen 98, 98.

izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija

1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

ko postane polnoleten.

2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

dejstva.

Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

26.

VSL sklep III Cp 3302/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49771

ZIZ člen 17, 17.

pravna oseba

V skladu s pravili objektivnih meja pravnomočnosti je načeloma

pomembna označba dolžnika v izreku odločbe, ki predstavlja izvršilni

naslov. Podatke v ostalih delih izvršilnega naslova je mogoče

eventualno vzeti v poštev pri ugotavljanju prave vsebine izreka.

 

28.

VSL sklep II Cp 970/2005

20.7.2005

denacionalizacija

VSL50966

ZDEN člen 9, 9/3.

denacionalizacijski upravičenec - dejanska vzajemnost

Ker slovenski državljani v Republiki Hrvaški ne morejo biti

denacionalizacijski upravičenci in zato ni podan pogoj vzajemnosti iz

3. odstavka 9. člena ZDEN, P. M. ne more biti denacionalizacijska

upravičenka.

 

30.

VSL sklep I Cp 3622/05

18.7.2005

stvarno pravo

VSL51163

ZIZ člen 272, 272.

začasna odredba

Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

 

32.

VDS sodba Pdp 1039/2004

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03008

ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.

odpoved delovnega razmerja - zagovor

Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

(odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

zagovor.

 

34.

VSL sklep I Kp 1713/2004

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22665

KZ člen 261, 261.

zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sodnik

Da bi kršitev zakona s strani sodnika lahko pomenila izrabo sodniške

funkcije ali prestop uradnih pravic, pa je potrebno v opisu kaznivega

dejanja navesti konkretne okoliščine, iz katerih bi izhajala

zatrjevana hujša kršitev z motiviranim naklepom sodnikov, torej, da

so takšno odločitev sprejeli prav z namenom, da se zoper osumljene ne

uvede kazenski postopek, oziroma z namenom, da se oškodovancem

povzroči škoda.

 

36.

VSL sodba I Cp 2180/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - mednarodno zasebno pravo

VSL50565

ZOR člen 51, 52, 103, 562, 562/1, 51, 52, 103, 562, 562/1. ZMZPP člen 118, 118.

razmerja z mednarodnim elementom - spor s tujim elementom - posojilna pogodba - igranje na srečo - podlaga obveznosti

O razmerju z mednarodnim elementom govorimo vselej, ko okoliščine

pravnega razmerja segajo na različna pravna področja. Ker so

kolizijske norme formalno pravo, je za presojo časovne veljavnosti

splošnega pravnega akta, ki vsebuje kolizijska pravila, odločilen

trenutek, ko pride do sodnega spora, natančneje do vložitve tožbe.

Igra na srečo, imenovana fair-play, ki je bila podlaga, da je tožnik

tožencu posodil denarni znesek, katerega vračilo sedaj zahteva s

tožbo, do uveljavitve Zakona o igrah na srečo ni bila izrecno

prepovedana, zato ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču

sodišča prve stopnje, da je posojilna poogodba nična zaradi

nedopustne podlage.

 

38.

VSL sklep II Cp 2217/2005

13.7.2005

obligacijsko pravo - stvarno pravo

VSL50247

ZPSPP člen 29, 29. OZ člen 86, 86. SPZ člen 31, 31.

motenje posesti - sodno varstvo - samopomoč - najemno razmerje

V skladu z določbo 29. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih

prostorih, ki je kogentnega značaja, je za primer kršenja pogodbene

obveznosti iz najemne pogode predviden izključno sodni postopek.

Pogodbeno določilo, ki omogoča, da najemodajalec sam izprazni

poslovni prostor in odvzame posest najemniku, je zato nično (člen 86.

OZ).

 

40.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.