22.

VSL sklep III Cp 3671/2005

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50801

ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.

ustavitev izvršbe - neuspela prva dražba - novo izvršilno sredstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka

Sodišče izvršbe ne bi smelo ustaviti, ker je upnik že po prvi

neuspeli dražbi predlagal nova izvršilna sredstva.

 

24.

VSL sklep IV Cp 3563/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51323

ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.

varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - koristi otroka

Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora

biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja

sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je

pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za

izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki

tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.

Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom

je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu

izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do

zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in

enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,

ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti

kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo

starost otroku v korist.

Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica

hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim

pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje

tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema

posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato

izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in

vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so

ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami

enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi

medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka

ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča

tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da

je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje

otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.

 

26.

VSL sklep III Cp 3302/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49771

ZIZ člen 17, 17.

pravna oseba

V skladu s pravili objektivnih meja pravnomočnosti je načeloma

pomembna označba dolžnika v izreku odločbe, ki predstavlja izvršilni

naslov. Podatke v ostalih delih izvršilnega naslova je mogoče

eventualno vzeti v poštev pri ugotavljanju prave vsebine izreka.

 

28.

VSL sodba II Cp 1121/2004

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50979

ZPP člen 14, 14.

vezanost na kazensko sodbo

Pravdno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja

kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, zato v pravdnem postopku

ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale toženčevo

odgovrnost na škodo.

 

30.

VSL sklep I Cp 3622/05

18.7.2005

stvarno pravo

VSL51163

ZIZ člen 272, 272.

začasna odredba

Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

 

32.

VDS sodba Pdp 1802/2003

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03329

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.

kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja

Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

zagovor.

 

34.

VSL sodba I Kp 1716/2004

13.7.2005

kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo

VSL22687

KZ člen 133, 133, 133. ZKP člen 248, 264, 248, 264.

kaznivo dejanje - lahka telesna poškodba

Izvedenec ocenjuje naravo in težo poškodb iz medicinskega vidika,

sodišče pa ocenjuje ali takšna (takšne) poškodba(e) pomenijo katero

od oblik lahke ali težke telesne poškodbe kot jih opredeljuje KZ.

 

36.

VSL sklep I Kp 698/2005

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22666

KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.

zatajitev

Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega

zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v

primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te

pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu

so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki

očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to

ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete

kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,

čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.

Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem

dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov

noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne

pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis

obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja

zatajitve, tako ni pravilna.

 

38.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

 

40.

VSL sklep III Cp 1593/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48559

ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.

stroški izvršilnega postopka - povračilo stroškov - pravočasnost predloga

V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko

nastanejo in je znana njihova višina, rok tridesetih dni pa je

določen kot skrajni rok, v katerem se povračilo lahko zahteva. Če je

višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval

njihovo povračilo, se ta ne more uspešno sklicevati na tridesetdnevni

rok po končanju postopka.