• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep III Cp 3302/2005
    20.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49771
    ZIZ člen 17, 17.
    pravna oseba
    V skladu s pravili objektivnih meja pravnomočnosti je načeloma

    pomembna označba dolžnika v izreku odločbe, ki predstavlja izvršilni

    naslov. Podatke v ostalih delih izvršilnega naslova je mogoče

    eventualno vzeti v poštev pri ugotavljanju prave vsebine izreka.

     
  • 22.
    VSL sklep II Cp 3698/2005
    20.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50041
    ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1, 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1. ZZK-1 člen 142, 142/2, 150, 150/2, 142, 142/2, 150, 150/2.
    začasna odredba - načelo pravnega prednika - vpis
    Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

    lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne

    listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v

    izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu

    pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega

    stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med

    prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih

    zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi,

    zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki

    bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega

    prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi

    (2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za

    vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ

    vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

    listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o

    nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži

    presoje.

     
  • 23.
    VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2153/2004
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50559
    ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1.
    povzročitev škode - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - silobran - prekoračen silobran - vmesna sodba na drugi stopnji
    Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji

    prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni

    upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.

    Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter

    uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo

    telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z

    ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.

    Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega

    ravnanja ne izključuje.

     
  • 24.
    VSL sklep I Cp 1092/2004
    20.7.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50386
    ZOR člen 107, 107/2, 107, 107/2. ZKZ člen 22, 22.
    zaščitena kmetija - delitev
    Za pravilno razlago 2. odstavka 107. člena ZOR je treba ugotoviti,

    ali je bila sporna kupoprodajna pogodba izpolnjena in ali gre za

    prepoved prometa z zemljiščem v pomenu prepovedi manjšega pomena. V

    trenutku prodaje je bila sporna parcela del zaščitene kmetije, ki je

    nekaj mesecev zatem izgubila ta status in je pridobila status

    stavbnega zemljišča. Prodajalec pogodbe ni izpodbijal, dediči pa

    trdijo, da je ta pogodba nična zaradi določbe 22. člena Zakona o

    kmetijskih zemljiščih.

     
  • 25.
    VSL sklep IV Cp 3563/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51323
    ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.
    varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - koristi otroka
    Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora

    biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja

    sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je

    pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za

    izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki

    tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.

    Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom

    je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu

    izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do

    zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in

    enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,

    ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.

    Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti

    kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo

    starost otroku v korist.

    Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica

    hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim

    pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje

    tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema

    posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato

    izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in

    vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so

    ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami

    enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi

    medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka

    ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča

    tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da

    je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje

    otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.

     
  • 26.
    VSL sodba I Cpg 987/2003
    20.7.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL06589
    ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.
    plačilo premije - začetek zavarovanja
    Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

     
  • 27.
    VSL sklep III Cp 3534/2005
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48569
    ZIZ člen 42, 42/1, 42, 42/1.
    izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
    Ker upnik kljub pozivu sodišč z grožnjo zavrženja ni predložil

    izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti (odločbo je izdalo

    drugo sodišče kot izvršilno), je sodišče prve stopnje pravilno

    zavrglo predlog za izvršbo.

     
  • 28.
    VSL sodba in sklep I Cp 2128/2004
    20.7.2005
    pravo vrednostnih papirjev - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50383
    ZOR člen 234, 235, 239, 240, 234, 235, 239, 240. ZS člen 99, 101, 99, 101.
    vrednostni papirji - stvarna pristojnost - pristojnost
    Razmerje med splošnimi določbami ZOR o vrednostnih papirjih ter med

    posebnimi predpisi, ki podrobneje regulirajo posamezne vrste

    vrednostnih papirjev, se ravna po splošnem interpretacijskem pravilu,

    po katerem specialni zakon razveljavlja splošnega, vendar pa to ne

    pomeni, da iz tega razloga splošnih določb ZOR sploh ni mogoče

    uporabiti. Splošna pravila ZOR se namreč še vedno uporabljajo za

    vrednostne papirje, ki s specialnimi predpisi niso urejeni, to je za

    t.i. inominatne vrednostne papirje.

    V trenutku, ko je delodajalec tožniku izročil vrednostni papir, je

    tožnikova premoženjska pravica izgubila pomen pravice iz delovnega

    razmerja, saj se je spremenila v pravico iz vrednostnega papirja,

    torej v premoženjsko pravico, ki izvira iz civilnopravnega razmerja.

    Za odločanje o takih sporih pa je določena pristojnost sodišča

    splošne pristojnosti.

     
  • 29.
    VSL sklep I Kp 197/05
    19.7.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22663
    ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.
    pooblastilno razmerje
    Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

    ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

    člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

    kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

    proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

    si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

    "takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

    kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

    bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

    V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

    opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

    vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

    zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

    pravico do pritožbe na višje sodišče.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 3622/05
    18.7.2005
    stvarno pravo
    VSL51163
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba
    Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

    nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

    odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

    posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

    in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

    legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

     
  • 31.
    VDS sodba Psp 512/2004
    14.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03713
     
    izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina
    Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

    zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

    ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

    zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

    po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

    dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1039/2004
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03008
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

    (odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

    delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

    dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

    bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

    podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

    11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

    zagovor.

     
  • 33.
    VDS sodba Pdp 1802/2003
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03329
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
    kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja
    Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

    za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

    se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

    rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

    tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

    z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

    zagovor.

     
  • 34.
    VSL sodba I Kp 148/2005
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22662
    KZ člen 38, 38/4, 38/5, 38, 38/4, 38/5.
    izrek kazni
    Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo za storitev kaznivega

    dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po členu

    137/I KZ denarno kazen, glede katere pa v skladu s V. in VI. odst.

    38. člena KZ ni določilo roka za njeno plačilo, niti sankcije za

    primer neuspešne prisilne izterjave in s tem v korist obdolženca

    kršilo kazenski zakon, vendar pa je pritožbeno sodišče takšno kršitev

    lahko le ugotovilo, saj državni tožilec ni vložil pritožbe zoper

    sodbo.

     
  • 35.
    VSL sklep II Cp 2217/2005
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL50247
    ZPSPP člen 29, 29. OZ člen 86, 86. SPZ člen 31, 31.
    motenje posesti - sodno varstvo - samopomoč - najemno razmerje
    V skladu z določbo 29. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih

    prostorih, ki je kogentnega značaja, je za primer kršenja pogodbene

    obveznosti iz najemne pogode predviden izključno sodni postopek.

    Pogodbeno določilo, ki omogoča, da najemodajalec sam izprazni

    poslovni prostor in odvzame posest najemniku, je zato nično (člen 86.

    OZ).

     
  • 36.
    VSL sklep IV Cp 1558/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51348
    ZPP člen 4, 5, 4, 5.
    načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
    Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

    neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

    izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

    nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

    člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

    obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

    zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

    preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

    dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

    dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

    pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

    pravice do kontradiktornega postopka.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 2975/05
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50986
    ZOR člen 440, 440/1, 440, 440/1. ZPP člen 69, 69.
    odstop terjatve s pogodbo - sporazum o krajevni pristojnosti
    Ker sta banka in tožena stranka s pogodbo dogovorili pristojnost

    prvostopnega sodišča za vse spore, ki bi izvirali iz te pogodbe,

    torej tudi za spor, kakršen je predmetni, ko na podlagi citirane

    pogodbene določbe namesto banke tožeča stranka kot cesionar

    uveljavlja terjatev zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti tožene

    stranke, je tožeča stranka upravičeno vložila tožbo pri pogodbeno

    dogovorjenem sodišču.

    Bistveno je, da je s cesijsko izjavo izkazan nastanek cesijskega

    razmerja, predvidenega tudi v kreditni pogodbi, na podlagi katerega

    tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja svoj tožbeni zahtevek. Zaradi

    takšnega prenosa pravic iz pogodbenega razmerja v konkretnem primeru

    ni mogoče zanikati tesne povezanosti med prenešeno terjatvijo in

    pogodbenim dogovorom o krajevni pristojnosti sodišča, ki ga izraža

    tudi določba 1. odstavka 440. člena ZOR (veljavnega v času nastanka

    spornega razmerja), po kateri ima prevzemnik (cesionar) nasproti

    dolžniku (cesusu) povsem enake pravice, kot jih je imel do odstopa

    nasproti njemu odstopnik (cedent).

     
  • 38.
    VSL sklep IV Cp 2610/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51324
    ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.
    vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preživljanje polnoletnih otrok
    Za vrnitev v prejšnje stanje mora biti poleg drugih pogojev

    izkazano tudi, da je stranki zaradi zamude naroka nastala

    škoda, ki se kaže v tem, da ne more na drug način doseči

    cilja, ki ga je nameravala uresničiti z zamujenim procesnim

    dejanjem. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje

    neutemeljeno zavrnilo predlog tožnikovega pooblaščenca za

    preložitev naroka za zaslišanje tožnika, ker je zaradi

    bolezni izostal z naroka za glavno obravnavo. Ker tožnik

    lahko uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka

    v pritožbi zoper sodbo ta pogoj ni izpolnjen.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zdravniškega potrdila

    izhaja, da je moral tožnik zaradi poškodbe rame v marcu 2003

    prenehati s študijem na Fakulteti za šport. Sodišče prve stopnje pa

    je ocenilo, da bi kljub navedeni poškodbi tožnik nekatere od izpitov

    opravil in da zato takšna poškodba ne more biti razlog, da tožnik ni

    opravil nobenega izpita. Zato je sodišče že zato zavrnilo tožbeni

    zahtevek, posledično pa je zavrnilo tožnikov predlog naj v zvezi s

    tem zasliši njega, zavrnilo pa je tudi predlog za zaslišanje

    tožnikove matere. Tožnik pa zatrjuje, da je bil za študij na

    Fakulteti za šport trajno onemogočen. Sodišče prve stopnje

    predloženega zdravniškega potrdila zaradi zmotnega materialnopravnega

    izhodišča v tej smeri ni ocenilo. Prav tako bo moralo sodišče prve

    stopnje s tega stališča ponovno oceniti, ali lahko tožnik tudi s

    svojo izpovedjo dokazuje, da je bila poškodba takšne narave, da mu je

    onemogočila študij na fakulteti. Napačna je namreč ocenila sodišča

    prve stopnje, da se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje, s čimer se

    je odpovedal svoji pravici do izvedbe tega dokaza. Tožnik je

    predložil zdravniško potrdilo, v katerem je zdravnik navedel, da je

    na dan naroka za glavno obravnavo tožnik prišel k njemu na pregled in

    je bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, da se ni mogel udeležiti

    naroka za glavno obravnavo. Tako bo moralo sodišče prve stopnje

    ponovno oceniti zdravniško opravičilo, vendar ne z vidika

    utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak z vidika

    opravičene odsotnosti z naroka zaradi bolezni.

     
  • 39.
    VSL sklep II Cp 1696/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50025
    ZOR člen 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2, 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2.
    rok izpolnitve - zamudne obresti - dokazno breme
    ZOR zavarovalnici določa štirinajstdnevni izpolnitveni rok, v katerem

    mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto. Če

    zavarovalnica v tem roku ne plača, pride v dolžniško zamudo,

    posledica katere je tudi tek zamudnih obresti. Če pa je za ugotovitev

    obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen

    (daljši) čas, teče rok štirinajstih dni od dneva, ko sta bila

    ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Dokazno breme o

    obstoju okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje roka, je praviloma na

    zavarovalnci, razen če (tako kot v obravnavanem primeru) določila

    splošnih pogojev ne določajo obrnjenega dokaznega bremena.

     
  • 40.
    VSL sklep II Cp 1880/2004
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL50026
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 310, 310/1, 310, 310/1. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
    tožbeni zahtevek - izrek sklepa - posebno premoženje - skupno premoženje
    Tudi pri delni zavrnitvi tožbenega zahtevka mora biti zavrnjeni del

    izreka naveden.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>