21.

VSL sklep II Cp 3698/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50041

ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1, 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1. ZZK-1 člen 142, 142/2, 150, 150/2, 142, 142/2, 150, 150/2.

začasna odredba - načelo pravnega prednika - vpis

Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne

listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v

izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu

pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega

stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med

prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih

zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi,

zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki

bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega

prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi

(2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za

vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ

vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o

nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži

presoje.

 

23.

VSL sodba II Cp 1121/2004

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50979

ZPP člen 14, 14.

vezanost na kazensko sodbo

Pravdno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja

kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, zato v pravdnem postopku

ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale toženčevo

odgovrnost na škodo.

 

25.

VSL sodba I Cp 275/05

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL51156

ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.

pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost

Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

 

27.

VSL sklep III Cp 3534/2005

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48569

ZIZ člen 42, 42/1, 42, 42/1.

izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti

Ker upnik kljub pozivu sodišč z grožnjo zavrženja ni predložil

izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti (odločbo je izdalo

drugo sodišče kot izvršilno), je sodišče prve stopnje pravilno

zavrglo predlog za izvršbo.

 

29.

VSL sklep I Kp 197/05

19.7.2005

kazensko procesno pravo

VSL22663

ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.

pooblastilno razmerje

Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

"takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

pravico do pritožbe na višje sodišče.

 

31.

VDS sodba Pdp 1039/2004

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03008

ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.

odpoved delovnega razmerja - zagovor

Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

(odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

zagovor.

 

33.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

35.

VSL sklep I Cp 2223/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo

VSL50389

ZOR člen 486, 486/1, 486/2, 486, 486/1, 486/2.

stvarna napaka

Sodišče prve stopnje prezre, da je tožeča stranka ves čas postopka

zatrjevala, da ji je tožena stranka zagotovila, da je z motorjem vse

v redu, kar pa bi predstavljalo lastnost oziroma odliko, ki je bila

med strankama izrecno dogovorjena (3. točka 479. člena ZOR). O tem,

da je bilo o lastnostih motorja govora, navaja tudi tožena stranka

(vendar le z razliko, da je bila cena zaradi tega med pravdnima

strankama znižana). Navedena okoliščina bi bila lahko pomembna tako

pri presojanju dejstva, ali je tožena stranka, ker je zagotavljala

izrecno lastnost avtomobila, glede na vse ostale okoliščine primera

za napako motorja vedela, kot pomembna pa se izkaže tudi v primeru,

če za napako sicer ni vedela. V slednjem primeru je namreč ta

okoliščina pomembna tudi iz razloga, ker bi bila izključitev

prodajalčeve odgovornosti v tem primeru nedopustna zaradi

nemoralnosti. Le-ta bi bila namreč v nasprotju z vsebino

konkretnega posla, in sicer v nasprotju z izrecno dogovorjeno

lastnostjo vozila, tj. brezhibnim delovanjem motorja kljub njegovi

glasnosti. Že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno

klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno

lastnost.

 

37.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

 

39.

VSL sklep II Cp 2217/2005

13.7.2005

obligacijsko pravo - stvarno pravo

VSL50247

ZPSPP člen 29, 29. OZ člen 86, 86. SPZ člen 31, 31.

motenje posesti - sodno varstvo - samopomoč - najemno razmerje

V skladu z določbo 29. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih

prostorih, ki je kogentnega značaja, je za primer kršenja pogodbene

obveznosti iz najemne pogode predviden izključno sodni postopek.

Pogodbeno določilo, ki omogoča, da najemodajalec sam izprazni

poslovni prostor in odvzame posest najemniku, je zato nično (člen 86.

OZ).