ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.
Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora
biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja
sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je
pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za
izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki
tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.
Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom
je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu
izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do
zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in
enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,
ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.
Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti
kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo
starost otroku v korist.
Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica
hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim
pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje
tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema
posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato
izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in
vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so
ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami
enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi
medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka
ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča
tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da
je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje
otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.