• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep II Cp 970/2005
    20.7.2005
    denacionalizacija
    VSL50966
    ZDEN člen 9, 9/3.
    denacionalizacijski upravičenec - dejanska vzajemnost
    Ker slovenski državljani v Republiki Hrvaški ne morejo biti

    denacionalizacijski upravičenci in zato ni podan pogoj vzajemnosti iz

    3. odstavka 9. člena ZDEN, P. M. ne more biti denacionalizacijska

    upravičenka.

     
  • 22.
    VSL sodba I Cpg 987/2003
    20.7.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL06589
    ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.
    plačilo premije - začetek zavarovanja
    Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

     
  • 23.
    VSL sodba IV Cp 2893/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51329
    ZZZDR člen 132, 132. ZPP člen 408, 408.
    zamudne obresti - zvišanje preživnine
    Obveznost staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z

    rojstvom otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo

    vsak mesec. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je

    zato preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo

    zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do

    dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot

    tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega

    dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje

    Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86, stran 12).

    V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora zvišanje s

    pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je odločilno, da

    preživnino, upoštevajoč spremenjene okoliščine, zviša sodišče. Šele s

    trenutkom odločitve sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje

    oziroma koliko znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.

    Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti sodbe

    zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne plača v

    paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki zapadejo v

    plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu

    ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem delu (3. odstavek izreka)

    spremenilo tako, da tožena stranka dolguje zamudne obresti le od

    zamude dalje, torej glede do pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med

    določeno in zvišano preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v

    roku za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti.

     
  • 24.
    VSL sodba in sklep I Cp 2128/2004
    20.7.2005
    pravo vrednostnih papirjev - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50383
    ZOR člen 234, 235, 239, 240, 234, 235, 239, 240. ZS člen 99, 101, 99, 101.
    vrednostni papirji - stvarna pristojnost - pristojnost
    Razmerje med splošnimi določbami ZOR o vrednostnih papirjih ter med

    posebnimi predpisi, ki podrobneje regulirajo posamezne vrste

    vrednostnih papirjev, se ravna po splošnem interpretacijskem pravilu,

    po katerem specialni zakon razveljavlja splošnega, vendar pa to ne

    pomeni, da iz tega razloga splošnih določb ZOR sploh ni mogoče

    uporabiti. Splošna pravila ZOR se namreč še vedno uporabljajo za

    vrednostne papirje, ki s specialnimi predpisi niso urejeni, to je za

    t.i. inominatne vrednostne papirje.

    V trenutku, ko je delodajalec tožniku izročil vrednostni papir, je

    tožnikova premoženjska pravica izgubila pomen pravice iz delovnega

    razmerja, saj se je spremenila v pravico iz vrednostnega papirja,

    torej v premoženjsko pravico, ki izvira iz civilnopravnega razmerja.

    Za odločanje o takih sporih pa je določena pristojnost sodišča

    splošne pristojnosti.

     
  • 25.
    VSL sklep IV Cp 3060/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51334
    ZZZDR člen 98, 98.
    izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija
    1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

    očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

    ko postane polnoleten.

    2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

    v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

    pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

    je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

    čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

    dejstva.

    Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

    presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

    vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

    ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

    genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

    identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

    je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

    Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

    pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

    pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

    nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

    vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

     
  • 26.
    VSL sklep III Cp 3671/2005
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50801
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
    ustavitev izvršbe - neuspela prva dražba - novo izvršilno sredstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče izvršbe ne bi smelo ustaviti, ker je upnik že po prvi

    neuspeli dražbi predlagal nova izvršilna sredstva.

     
  • 27.
    VSL sklep IV Cp 2292/2005
    20.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51318
    ZPP člen 415, 415/2, 415/3, 415, 415/2, 415/3.
    umik predloga - razveza zakonske zveze
    V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze

    začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v

    primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske

    zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat

    ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).

     
  • 28.
    VSL sklep I Cp 3484/05
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51162
    ZIZ člen 270, 270/3, 272, 270, 270/3, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4.
    motenje posesti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - bistvena kršitev določb postopka
    Prvostopno sodišče se ni opredelilo do v predlogu za izdajo začasne

    odredbe navedenega razloga oz. predpostavke za izdajo tega sredstva

    zavarovanja iz 3. odst. 270. člena ZIZ, po katerem upnik ni dolžan

    dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s

    predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. S tem se ni opredelilo

    do pravno odločilnih trditev tožečih strank, ki se nanašajo na

    zakonsko predpostavko za izdajo začasne odredbe, s čemer je izkazana

    bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

    339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj izpodbijani sklep ne

    vsebuje vseh razlogov o pravnoodločilnih dejstvih in se v tem delu ne

    da preizkusiti.

    Vsekakor predstavljajo dokazno podkrepljene trditve (glej izpovedbe

    zaslišanih tožečih strank), da morajo sedaj tožeče stranke parkirati

    drugje, tudi izven parkirnih površin, in blago do lokalov dostavljati

    ročno, pri čemer so prisiljene plačevati tudi parkirnino sicer so

    podvržene nevarnosti plačila denarnih kazni, zadosti substancirano

    oziroma konkretizirano trditveno podlago predloga tožnikov, s katero

    izkazujejo verjeten obstoj predpostavk iz 2. in 3. alinee 2. odst.

    272. člena ZIZ.

     
  • 29.
    VSL sklep I Kp 197/05
    19.7.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22663
    ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.
    pooblastilno razmerje
    Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

    ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

    člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

    kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

    proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

    si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

    "takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

    kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

    bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

    V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

    opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

    vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

    zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

    pravico do pritožbe na višje sodišče.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 3622/05
    18.7.2005
    stvarno pravo
    VSL51163
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba
    Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

    nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

    odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

    posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

    in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

    legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

     
  • 31.
    VDS sodba Psp 512/2004
    14.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03713
     
    izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina
    Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

    zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

    ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

    zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

    po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

    dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1802/2003
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03329
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
    kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja
    Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

    za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

    se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

    rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

    tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

    z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

    zagovor.

     
  • 33.
    VDS sodba Pdp 1039/2004
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03008
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

    (odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

    delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

    dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

    bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

    podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

    11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

    zagovor.

     
  • 34.
    VSL sklep I Cpg 584/2005
    13.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06252
    ZPP člen 318, 318.
    nasprotna tožba - zamudna sodba
    Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

    obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

    preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

    kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

    nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

    predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

    je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

    nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

    več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

    tožbenemu zahtevku.

     
  • 35.
    VSL sodba I Cp 2180/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL50565
    ZOR člen 51, 52, 103, 562, 562/1, 51, 52, 103, 562, 562/1. ZMZPP člen 118, 118.
    razmerja z mednarodnim elementom - spor s tujim elementom - posojilna pogodba - igranje na srečo - podlaga obveznosti
    O razmerju z mednarodnim elementom govorimo vselej, ko okoliščine

    pravnega razmerja segajo na različna pravna področja. Ker so

    kolizijske norme formalno pravo, je za presojo časovne veljavnosti

    splošnega pravnega akta, ki vsebuje kolizijska pravila, odločilen

    trenutek, ko pride do sodnega spora, natančneje do vložitve tožbe.

    Igra na srečo, imenovana fair-play, ki je bila podlaga, da je tožnik

    tožencu posodil denarni znesek, katerega vračilo sedaj zahteva s

    tožbo, do uveljavitve Zakona o igrah na srečo ni bila izrecno

    prepovedana, zato ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču

    sodišča prve stopnje, da je posojilna poogodba nična zaradi

    nedopustne podlage.

     
  • 36.
    VSL sklep I Cp 2223/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50389
    ZOR člen 486, 486/1, 486/2, 486, 486/1, 486/2.
    stvarna napaka
    Sodišče prve stopnje prezre, da je tožeča stranka ves čas postopka

    zatrjevala, da ji je tožena stranka zagotovila, da je z motorjem vse

    v redu, kar pa bi predstavljalo lastnost oziroma odliko, ki je bila

    med strankama izrecno dogovorjena (3. točka 479. člena ZOR). O tem,

    da je bilo o lastnostih motorja govora, navaja tudi tožena stranka

    (vendar le z razliko, da je bila cena zaradi tega med pravdnima

    strankama znižana). Navedena okoliščina bi bila lahko pomembna tako

    pri presojanju dejstva, ali je tožena stranka, ker je zagotavljala

    izrecno lastnost avtomobila, glede na vse ostale okoliščine primera

    za napako motorja vedela, kot pomembna pa se izkaže tudi v primeru,

    če za napako sicer ni vedela. V slednjem primeru je namreč ta

    okoliščina pomembna tudi iz razloga, ker bi bila izključitev

    prodajalčeve odgovornosti v tem primeru nedopustna zaradi

    nemoralnosti. Le-ta bi bila namreč v nasprotju z vsebino

    konkretnega posla, in sicer v nasprotju z izrecno dogovorjeno

    lastnostjo vozila, tj. brezhibnim delovanjem motorja kljub njegovi

    glasnosti. Že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno

    klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno

    lastnost.

     
  • 37.
    VSL sklep IV Cp 1558/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51348
    ZPP člen 4, 5, 4, 5.
    načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
    Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

    neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

    izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

    nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

    člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

    obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

    zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

    preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

    dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

    dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

    pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

    pravice do kontradiktornega postopka.

     
  • 38.
    VSL sklep III Cp 2162/2005
    13.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48568
    ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42, 42/1, 42/2.
    potrdilo o izvršljivosti
    Ker Vrhovno sodišče RS ni organ, ki je o terjatvi odločal na prvi

    stopnji (temveč je bila to Agencija za trg vrednostnih papirjev),

    dopis ne predstavlja ustreznega potrdila o izvršljivosti, ki ga

    zahteva 42. člen ZIZ. Poleg tega pa navedeni dopis tudi ne vsebuje

    vseh podatkov za ugotovitev izvršljivosti (npr. kdaj je bila odločba

    dolžnici vročena) in tudi izrecno ne vsebuje potrdila o

    izvršljivosti, temveč le potrjuje, da tožba ni bila vložena, kar pa v

    konkretnem primeru še ne predstavlja potrdila o izvršljivosti.

     
  • 39.
    VSL sodba I Kp 1716/2004
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22687
    KZ člen 133, 133, 133. ZKP člen 248, 264, 248, 264.
    kaznivo dejanje - lahka telesna poškodba
    Izvedenec ocenjuje naravo in težo poškodb iz medicinskega vidika,

    sodišče pa ocenjuje ali takšna (takšne) poškodba(e) pomenijo katero

    od oblik lahke ali težke telesne poškodbe kot jih opredeljuje KZ.

     
  • 40.
    VSL sklep IV Cp 2610/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51324
    ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.
    vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preživljanje polnoletnih otrok
    Za vrnitev v prejšnje stanje mora biti poleg drugih pogojev

    izkazano tudi, da je stranki zaradi zamude naroka nastala

    škoda, ki se kaže v tem, da ne more na drug način doseči

    cilja, ki ga je nameravala uresničiti z zamujenim procesnim

    dejanjem. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje

    neutemeljeno zavrnilo predlog tožnikovega pooblaščenca za

    preložitev naroka za zaslišanje tožnika, ker je zaradi

    bolezni izostal z naroka za glavno obravnavo. Ker tožnik

    lahko uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka

    v pritožbi zoper sodbo ta pogoj ni izpolnjen.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zdravniškega potrdila

    izhaja, da je moral tožnik zaradi poškodbe rame v marcu 2003

    prenehati s študijem na Fakulteti za šport. Sodišče prve stopnje pa

    je ocenilo, da bi kljub navedeni poškodbi tožnik nekatere od izpitov

    opravil in da zato takšna poškodba ne more biti razlog, da tožnik ni

    opravil nobenega izpita. Zato je sodišče že zato zavrnilo tožbeni

    zahtevek, posledično pa je zavrnilo tožnikov predlog naj v zvezi s

    tem zasliši njega, zavrnilo pa je tudi predlog za zaslišanje

    tožnikove matere. Tožnik pa zatrjuje, da je bil za študij na

    Fakulteti za šport trajno onemogočen. Sodišče prve stopnje

    predloženega zdravniškega potrdila zaradi zmotnega materialnopravnega

    izhodišča v tej smeri ni ocenilo. Prav tako bo moralo sodišče prve

    stopnje s tega stališča ponovno oceniti, ali lahko tožnik tudi s

    svojo izpovedjo dokazuje, da je bila poškodba takšne narave, da mu je

    onemogočila študij na fakulteti. Napačna je namreč ocenila sodišča

    prve stopnje, da se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje, s čimer se

    je odpovedal svoji pravici do izvedbe tega dokaza. Tožnik je

    predložil zdravniško potrdilo, v katerem je zdravnik navedel, da je

    na dan naroka za glavno obravnavo tožnik prišel k njemu na pregled in

    je bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, da se ni mogel udeležiti

    naroka za glavno obravnavo. Tako bo moralo sodišče prve stopnje

    ponovno oceniti zdravniško opravičilo, vendar ne z vidika

    utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak z vidika

    opravičene odsotnosti z naroka zaradi bolezni.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>