21.

VSL sodba I Cp 275/05

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL51156

ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.

pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost

Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

 

23.

VSL sklep IV Cp 2292/2005

20.7.2005

civilno procesno pravo

VSL51318

ZPP člen 415, 415/2, 415/3, 415, 415/2, 415/3.

umik predloga - razveza zakonske zveze

V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze

začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v

primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske

zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat

ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).

 

25.

VSL sodba I Cpg 987/2003

20.7.2005

obligacijsko pravo - zavarovalno pravo

VSL06589

ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.

plačilo premije - začetek zavarovanja

Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

 

27.

VSL sklep IV Cp 3060/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51334

ZZZDR člen 98, 98.

izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija

1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

ko postane polnoleten.

2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

dejstva.

Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

29.

VSL sklep I Kp 197/05

19.7.2005

kazensko procesno pravo

VSL22663

ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.

pooblastilno razmerje

Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

"takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

pravico do pritožbe na višje sodišče.

 

31.

VDS sodba Pdp 1039/2004

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03008

ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.

odpoved delovnega razmerja - zagovor

Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

(odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

zagovor.

 

33.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

35.

VSL sklep III Cp 2162/2005

13.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48568

ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42, 42/1, 42/2.

potrdilo o izvršljivosti

Ker Vrhovno sodišče RS ni organ, ki je o terjatvi odločal na prvi

stopnji (temveč je bila to Agencija za trg vrednostnih papirjev),

dopis ne predstavlja ustreznega potrdila o izvršljivosti, ki ga

zahteva 42. člen ZIZ. Poleg tega pa navedeni dopis tudi ne vsebuje

vseh podatkov za ugotovitev izvršljivosti (npr. kdaj je bila odločba

dolžnici vročena) in tudi izrecno ne vsebuje potrdila o

izvršljivosti, temveč le potrjuje, da tožba ni bila vložena, kar pa v

konkretnem primeru še ne predstavlja potrdila o izvršljivosti.

 

37.

VSL sklep I Kp 698/2005

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22666

KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.

zatajitev

Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega

zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v

primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te

pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu

so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki

očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to

ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete

kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,

čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.

Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem

dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov

noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne

pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis

obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja

zatajitve, tako ni pravilna.

 

39.

VSL sklep II Cp 2975/05

13.7.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50986

ZOR člen 440, 440/1, 440, 440/1. ZPP člen 69, 69.

odstop terjatve s pogodbo - sporazum o krajevni pristojnosti

Ker sta banka in tožena stranka s pogodbo dogovorili pristojnost

prvostopnega sodišča za vse spore, ki bi izvirali iz te pogodbe,

torej tudi za spor, kakršen je predmetni, ko na podlagi citirane

pogodbene določbe namesto banke tožeča stranka kot cesionar

uveljavlja terjatev zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti tožene

stranke, je tožeča stranka upravičeno vložila tožbo pri pogodbeno

dogovorjenem sodišču.

Bistveno je, da je s cesijsko izjavo izkazan nastanek cesijskega

razmerja, predvidenega tudi v kreditni pogodbi, na podlagi katerega

tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja svoj tožbeni zahtevek. Zaradi

takšnega prenosa pravic iz pogodbenega razmerja v konkretnem primeru

ni mogoče zanikati tesne povezanosti med prenešeno terjatvijo in

pogodbenim dogovorom o krajevni pristojnosti sodišča, ki ga izraža

tudi določba 1. odstavka 440. člena ZOR (veljavnega v času nastanka

spornega razmerja), po kateri ima prevzemnik (cesionar) nasproti

dolžniku (cesusu) povsem enake pravice, kot jih je imel do odstopa

nasproti njemu odstopnik (cedent).