• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep II Cp 970/2005
    20.7.2005
    denacionalizacija
    VSL50966
    ZDEN člen 9, 9/3.
    denacionalizacijski upravičenec - dejanska vzajemnost
    Ker slovenski državljani v Republiki Hrvaški ne morejo biti

    denacionalizacijski upravičenci in zato ni podan pogoj vzajemnosti iz

    3. odstavka 9. člena ZDEN, P. M. ne more biti denacionalizacijska

    upravičenka.

     
  • 22.
    VSL sklep I Cp 1092/2004
    20.7.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50386
    ZOR člen 107, 107/2, 107, 107/2. ZKZ člen 22, 22.
    zaščitena kmetija - delitev
    Za pravilno razlago 2. odstavka 107. člena ZOR je treba ugotoviti,

    ali je bila sporna kupoprodajna pogodba izpolnjena in ali gre za

    prepoved prometa z zemljiščem v pomenu prepovedi manjšega pomena. V

    trenutku prodaje je bila sporna parcela del zaščitene kmetije, ki je

    nekaj mesecev zatem izgubila ta status in je pridobila status

    stavbnega zemljišča. Prodajalec pogodbe ni izpodbijal, dediči pa

    trdijo, da je ta pogodba nična zaradi določbe 22. člena Zakona o

    kmetijskih zemljiščih.

     
  • 23.
    VSL sodba IV Cp 2893/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51329
    ZZZDR člen 132, 132. ZPP člen 408, 408.
    zamudne obresti - zvišanje preživnine
    Obveznost staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z

    rojstvom otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo

    vsak mesec. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je

    zato preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo

    zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do

    dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot

    tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega

    dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje

    Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86, stran 12).

    V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora zvišanje s

    pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je odločilno, da

    preživnino, upoštevajoč spremenjene okoliščine, zviša sodišče. Šele s

    trenutkom odločitve sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje

    oziroma koliko znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.

    Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti sodbe

    zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne plača v

    paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki zapadejo v

    plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu

    ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem delu (3. odstavek izreka)

    spremenilo tako, da tožena stranka dolguje zamudne obresti le od

    zamude dalje, torej glede do pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med

    določeno in zvišano preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v

    roku za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti.

     
  • 24.
    VSL sodba in sklep I Cp 2128/2004
    20.7.2005
    pravo vrednostnih papirjev - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50383
    ZOR člen 234, 235, 239, 240, 234, 235, 239, 240. ZS člen 99, 101, 99, 101.
    vrednostni papirji - stvarna pristojnost - pristojnost
    Razmerje med splošnimi določbami ZOR o vrednostnih papirjih ter med

    posebnimi predpisi, ki podrobneje regulirajo posamezne vrste

    vrednostnih papirjev, se ravna po splošnem interpretacijskem pravilu,

    po katerem specialni zakon razveljavlja splošnega, vendar pa to ne

    pomeni, da iz tega razloga splošnih določb ZOR sploh ni mogoče

    uporabiti. Splošna pravila ZOR se namreč še vedno uporabljajo za

    vrednostne papirje, ki s specialnimi predpisi niso urejeni, to je za

    t.i. inominatne vrednostne papirje.

    V trenutku, ko je delodajalec tožniku izročil vrednostni papir, je

    tožnikova premoženjska pravica izgubila pomen pravice iz delovnega

    razmerja, saj se je spremenila v pravico iz vrednostnega papirja,

    torej v premoženjsko pravico, ki izvira iz civilnopravnega razmerja.

    Za odločanje o takih sporih pa je določena pristojnost sodišča

    splošne pristojnosti.

     
  • 25.
    VSL sklep III Cp 3671/2005
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50801
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
    ustavitev izvršbe - neuspela prva dražba - novo izvršilno sredstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče izvršbe ne bi smelo ustaviti, ker je upnik že po prvi

    neuspeli dražbi predlagal nova izvršilna sredstva.

     
  • 26.
    VSL sodba I Cp 275/05
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL51156
    ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.
    pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost
    Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

    takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

    odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

     
  • 27.
    VSL sklep IV Cp 3060/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51334
    ZZZDR člen 98, 98.
    izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija
    1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

    očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

    ko postane polnoleten.

    2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

    v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

    pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

    je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

    čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

    dejstva.

    Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

    presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

    vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

    ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

    genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

    identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

    je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

    Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

    pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

    pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

    nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

    vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

     
  • 28.
    VSL sodba I Cpg 987/2003
    20.7.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL06589
    ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.
    plačilo premije - začetek zavarovanja
    Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

     
  • 29.
    VSL sklep I Kp 197/05
    19.7.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22663
    ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.
    pooblastilno razmerje
    Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

    ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

    člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

    kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

    proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

    si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

    "takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

    kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

    bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

    V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

    opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

    vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

    zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

    pravico do pritožbe na višje sodišče.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 3622/05
    18.7.2005
    stvarno pravo
    VSL51163
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba
    Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

    nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

    odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

    posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

    in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

    legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

     
  • 31.
    VDS sodba Pdp 1802/2003
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03329
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
    kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja
    Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

    za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

    se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

    rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

    tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

    z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

    zagovor.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1039/2004
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03008
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

    (odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

    delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

    dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

    bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

    podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

    11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

    zagovor.

     
  • 33.
    VDS sodba Psp 512/2004
    14.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03713
     
    izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina
    Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

    zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

    ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

    zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

    po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

    dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

     
  • 34.
    VSL sklep I Cpg 584/2005
    13.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06252
    ZPP člen 318, 318.
    nasprotna tožba - zamudna sodba
    Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

    obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

    preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

    kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

    nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

    predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

    je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

    nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

    več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

    tožbenemu zahtevku.

     
  • 35.
    VSL sklep I Cp 2223/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50389
    ZOR člen 486, 486/1, 486/2, 486, 486/1, 486/2.
    stvarna napaka
    Sodišče prve stopnje prezre, da je tožeča stranka ves čas postopka

    zatrjevala, da ji je tožena stranka zagotovila, da je z motorjem vse

    v redu, kar pa bi predstavljalo lastnost oziroma odliko, ki je bila

    med strankama izrecno dogovorjena (3. točka 479. člena ZOR). O tem,

    da je bilo o lastnostih motorja govora, navaja tudi tožena stranka

    (vendar le z razliko, da je bila cena zaradi tega med pravdnima

    strankama znižana). Navedena okoliščina bi bila lahko pomembna tako

    pri presojanju dejstva, ali je tožena stranka, ker je zagotavljala

    izrecno lastnost avtomobila, glede na vse ostale okoliščine primera

    za napako motorja vedela, kot pomembna pa se izkaže tudi v primeru,

    če za napako sicer ni vedela. V slednjem primeru je namreč ta

    okoliščina pomembna tudi iz razloga, ker bi bila izključitev

    prodajalčeve odgovornosti v tem primeru nedopustna zaradi

    nemoralnosti. Le-ta bi bila namreč v nasprotju z vsebino

    konkretnega posla, in sicer v nasprotju z izrecno dogovorjeno

    lastnostjo vozila, tj. brezhibnim delovanjem motorja kljub njegovi

    glasnosti. Že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno

    klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno

    lastnost.

     
  • 36.
    VSL sklep I Kp 1713/2004
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22665
    KZ člen 261, 261.
    zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sodnik
    Da bi kršitev zakona s strani sodnika lahko pomenila izrabo sodniške

    funkcije ali prestop uradnih pravic, pa je potrebno v opisu kaznivega

    dejanja navesti konkretne okoliščine, iz katerih bi izhajala

    zatrjevana hujša kršitev z motiviranim naklepom sodnikov, torej, da

    so takšno odločitev sprejeli prav z namenom, da se zoper osumljene ne

    uvede kazenski postopek, oziroma z namenom, da se oškodovancem

    povzroči škoda.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 1880/2004
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL50026
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 310, 310/1, 310, 310/1. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
    tožbeni zahtevek - izrek sklepa - posebno premoženje - skupno premoženje
    Tudi pri delni zavrnitvi tožbenega zahtevka mora biti zavrnjeni del

    izreka naveden.

     
  • 38.
    VSL sklep III Cp 1593/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48559
    ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.
    stroški izvršilnega postopka - povračilo stroškov - pravočasnost predloga
    V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko

    nastanejo in je znana njihova višina, rok tridesetih dni pa je

    določen kot skrajni rok, v katerem se povračilo lahko zahteva. Če je

    višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval

    njihovo povračilo, se ta ne more uspešno sklicevati na tridesetdnevni

    rok po končanju postopka.

     
  • 39.
    VSL sklep I Cp 2877/05
    13.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL51160
    SZ člen 20, 20.
    predkupna pravica
    Najemnik kot bivši imetnik stanovanjske pravice lahko uveljavlja

    predkupno pravico v roku 30 dni od kar je zvedel za kupoprodajno

    pogodbo.

     
  • 40.
    VSL sodba I Kp 1716/2004
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22687
    KZ člen 133, 133, 133. ZKP člen 248, 264, 248, 264.
    kaznivo dejanje - lahka telesna poškodba
    Izvedenec ocenjuje naravo in težo poškodb iz medicinskega vidika,

    sodišče pa ocenjuje ali takšna (takšne) poškodba(e) pomenijo katero

    od oblik lahke ali težke telesne poškodbe kot jih opredeljuje KZ.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>