22.

VSL sklep I Cp 1092/2004

20.7.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSL50386

ZOR člen 107, 107/2, 107, 107/2. ZKZ člen 22, 22.

zaščitena kmetija - delitev

Za pravilno razlago 2. odstavka 107. člena ZOR je treba ugotoviti,

ali je bila sporna kupoprodajna pogodba izpolnjena in ali gre za

prepoved prometa z zemljiščem v pomenu prepovedi manjšega pomena. V

trenutku prodaje je bila sporna parcela del zaščitene kmetije, ki je

nekaj mesecev zatem izgubila ta status in je pridobila status

stavbnega zemljišča. Prodajalec pogodbe ni izpodbijal, dediči pa

trdijo, da je ta pogodba nična zaradi določbe 22. člena Zakona o

kmetijskih zemljiščih.

 

24.

VSL sklep II Cp 3698/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50041

ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1, 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1. ZZK-1 člen 142, 142/2, 150, 150/2, 142, 142/2, 150, 150/2.

začasna odredba - načelo pravnega prednika - vpis

Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne

listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v

izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu

pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega

stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med

prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih

zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi,

zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki

bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega

prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi

(2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za

vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ

vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o

nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži

presoje.

 

26.

VSL sklep II Cp 970/2005

20.7.2005

denacionalizacija

VSL50966

ZDEN člen 9, 9/3.

denacionalizacijski upravičenec - dejanska vzajemnost

Ker slovenski državljani v Republiki Hrvaški ne morejo biti

denacionalizacijski upravičenci in zato ni podan pogoj vzajemnosti iz

3. odstavka 9. člena ZDEN, P. M. ne more biti denacionalizacijska

upravičenka.

 

28.

VSL sklep III Cp 3302/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49771

ZIZ člen 17, 17.

pravna oseba

V skladu s pravili objektivnih meja pravnomočnosti je načeloma

pomembna označba dolžnika v izreku odločbe, ki predstavlja izvršilni

naslov. Podatke v ostalih delih izvršilnega naslova je mogoče

eventualno vzeti v poštev pri ugotavljanju prave vsebine izreka.

 

30.

VSL sklep I Cp 3622/05

18.7.2005

stvarno pravo

VSL51163

ZIZ člen 272, 272.

začasna odredba

Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

 

32.

VDS sodba Pdp 1802/2003

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03329

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.

kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja

Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

zagovor.

 

34.

VSL sodba I Kp 148/2005

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22662

KZ člen 38, 38/4, 38/5, 38, 38/4, 38/5.

izrek kazni

Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo za storitev kaznivega

dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po členu

137/I KZ denarno kazen, glede katere pa v skladu s V. in VI. odst.

38. člena KZ ni določilo roka za njeno plačilo, niti sankcije za

primer neuspešne prisilne izterjave in s tem v korist obdolženca

kršilo kazenski zakon, vendar pa je pritožbeno sodišče takšno kršitev

lahko le ugotovilo, saj državni tožilec ni vložil pritožbe zoper

sodbo.

 

36.

VSL sklep IV Cp 2610/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL51324

ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.

vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preživljanje polnoletnih otrok

Za vrnitev v prejšnje stanje mora biti poleg drugih pogojev

izkazano tudi, da je stranki zaradi zamude naroka nastala

škoda, ki se kaže v tem, da ne more na drug način doseči

cilja, ki ga je nameravala uresničiti z zamujenim procesnim

dejanjem. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje

neutemeljeno zavrnilo predlog tožnikovega pooblaščenca za

preložitev naroka za zaslišanje tožnika, ker je zaradi

bolezni izostal z naroka za glavno obravnavo. Ker tožnik

lahko uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka

v pritožbi zoper sodbo ta pogoj ni izpolnjen.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zdravniškega potrdila

izhaja, da je moral tožnik zaradi poškodbe rame v marcu 2003

prenehati s študijem na Fakulteti za šport. Sodišče prve stopnje pa

je ocenilo, da bi kljub navedeni poškodbi tožnik nekatere od izpitov

opravil in da zato takšna poškodba ne more biti razlog, da tožnik ni

opravil nobenega izpita. Zato je sodišče že zato zavrnilo tožbeni

zahtevek, posledično pa je zavrnilo tožnikov predlog naj v zvezi s

tem zasliši njega, zavrnilo pa je tudi predlog za zaslišanje

tožnikove matere. Tožnik pa zatrjuje, da je bil za študij na

Fakulteti za šport trajno onemogočen. Sodišče prve stopnje

predloženega zdravniškega potrdila zaradi zmotnega materialnopravnega

izhodišča v tej smeri ni ocenilo. Prav tako bo moralo sodišče prve

stopnje s tega stališča ponovno oceniti, ali lahko tožnik tudi s

svojo izpovedjo dokazuje, da je bila poškodba takšne narave, da mu je

onemogočila študij na fakulteti. Napačna je namreč ocenila sodišča

prve stopnje, da se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje, s čimer se

je odpovedal svoji pravici do izvedbe tega dokaza. Tožnik je

predložil zdravniško potrdilo, v katerem je zdravnik navedel, da je

na dan naroka za glavno obravnavo tožnik prišel k njemu na pregled in

je bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, da se ni mogel udeležiti

naroka za glavno obravnavo. Tako bo moralo sodišče prve stopnje

ponovno oceniti zdravniško opravičilo, vendar ne z vidika

utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak z vidika

opravičene odsotnosti z naroka zaradi bolezni.

 

38.

VSL sklep IV Cp 1558/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51348

ZPP člen 4, 5, 4, 5.

načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti

Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

pravice do kontradiktornega postopka.

 

40.

VSL sklep I Cp 2223/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo

VSL50389

ZOR člen 486, 486/1, 486/2, 486, 486/1, 486/2.

stvarna napaka

Sodišče prve stopnje prezre, da je tožeča stranka ves čas postopka

zatrjevala, da ji je tožena stranka zagotovila, da je z motorjem vse

v redu, kar pa bi predstavljalo lastnost oziroma odliko, ki je bila

med strankama izrecno dogovorjena (3. točka 479. člena ZOR). O tem,

da je bilo o lastnostih motorja govora, navaja tudi tožena stranka

(vendar le z razliko, da je bila cena zaradi tega med pravdnima

strankama znižana). Navedena okoliščina bi bila lahko pomembna tako

pri presojanju dejstva, ali je tožena stranka, ker je zagotavljala

izrecno lastnost avtomobila, glede na vse ostale okoliščine primera

za napako motorja vedela, kot pomembna pa se izkaže tudi v primeru,

če za napako sicer ni vedela. V slednjem primeru je namreč ta

okoliščina pomembna tudi iz razloga, ker bi bila izključitev

prodajalčeve odgovornosti v tem primeru nedopustna zaradi

nemoralnosti. Le-ta bi bila namreč v nasprotju z vsebino

konkretnega posla, in sicer v nasprotju z izrecno dogovorjeno

lastnostjo vozila, tj. brezhibnim delovanjem motorja kljub njegovi

glasnosti. Že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno

klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno

lastnost.