22.

VSL sklep IV Cp 3060/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51334

ZZZDR člen 98, 98.

izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija

1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

ko postane polnoleten.

2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

dejstva.

Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

24.

VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2153/2004

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50559

ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1.

povzročitev škode - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - silobran - prekoračen silobran - vmesna sodba na drugi stopnji

Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji

prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni

upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.

Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter

uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo

telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z

ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.

Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega

ravnanja ne izključuje.

 

26.

VSL sodba I Cp 275/05

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL51156

ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.

pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost

Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

 

28.

VSL sklep IV Cp 3563/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51323

ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.

varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - koristi otroka

Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora

biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja

sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je

pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za

izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki

tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.

Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom

je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu

izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do

zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in

enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,

ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti

kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo

starost otroku v korist.

Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica

hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim

pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje

tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema

posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato

izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in

vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so

ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami

enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi

medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka

ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča

tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da

je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje

otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.

 

30.

VSL sklep I Cp 3622/05

18.7.2005

stvarno pravo

VSL51163

ZIZ člen 272, 272.

začasna odredba

Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

 

32.

VDS sodba Pdp 1039/2004

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03008

ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.

odpoved delovnega razmerja - zagovor

Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

(odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

zagovor.

 

34.

VSL sklep I Cpg 584/2005

13.7.2005

civilno procesno pravo

VSL06252

ZPP člen 318, 318.

nasprotna tožba - zamudna sodba

Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

tožbenemu zahtevku.

 

36.

VSL sklep IV Cp 1558/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51348

ZPP člen 4, 5, 4, 5.

načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti

Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

pravice do kontradiktornega postopka.

 

38.

VSL sklep I Cp 2877/05

13.7.2005

stanovanjsko pravo

VSL51160

SZ člen 20, 20.

predkupna pravica

Najemnik kot bivši imetnik stanovanjske pravice lahko uveljavlja

predkupno pravico v roku 30 dni od kar je zvedel za kupoprodajno

pogodbo.

 

40.

VSL sklep II Cp 2975/05

13.7.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50986

ZOR člen 440, 440/1, 440, 440/1. ZPP člen 69, 69.

odstop terjatve s pogodbo - sporazum o krajevni pristojnosti

Ker sta banka in tožena stranka s pogodbo dogovorili pristojnost

prvostopnega sodišča za vse spore, ki bi izvirali iz te pogodbe,

torej tudi za spor, kakršen je predmetni, ko na podlagi citirane

pogodbene določbe namesto banke tožeča stranka kot cesionar

uveljavlja terjatev zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti tožene

stranke, je tožeča stranka upravičeno vložila tožbo pri pogodbeno

dogovorjenem sodišču.

Bistveno je, da je s cesijsko izjavo izkazan nastanek cesijskega

razmerja, predvidenega tudi v kreditni pogodbi, na podlagi katerega

tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja svoj tožbeni zahtevek. Zaradi

takšnega prenosa pravic iz pogodbenega razmerja v konkretnem primeru

ni mogoče zanikati tesne povezanosti med prenešeno terjatvijo in

pogodbenim dogovorom o krajevni pristojnosti sodišča, ki ga izraža

tudi določba 1. odstavka 440. člena ZOR (veljavnega v času nastanka

spornega razmerja), po kateri ima prevzemnik (cesionar) nasproti

dolžniku (cesusu) povsem enake pravice, kot jih je imel do odstopa

nasproti njemu odstopnik (cedent).