21.

VSL sodba I Cp 275/05

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL51156

ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.

pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost

Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

 

23.

VSL sklep I Cp 3484/05

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51162

ZIZ člen 270, 270/3, 272, 270, 270/3, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4.

motenje posesti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - bistvena kršitev določb postopka

Prvostopno sodišče se ni opredelilo do v predlogu za izdajo začasne

odredbe navedenega razloga oz. predpostavke za izdajo tega sredstva

zavarovanja iz 3. odst. 270. člena ZIZ, po katerem upnik ni dolžan

dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s

predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. S tem se ni opredelilo

do pravno odločilnih trditev tožečih strank, ki se nanašajo na

zakonsko predpostavko za izdajo začasne odredbe, s čemer je izkazana

bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj izpodbijani sklep ne

vsebuje vseh razlogov o pravnoodločilnih dejstvih in se v tem delu ne

da preizkusiti.

Vsekakor predstavljajo dokazno podkrepljene trditve (glej izpovedbe

zaslišanih tožečih strank), da morajo sedaj tožeče stranke parkirati

drugje, tudi izven parkirnih površin, in blago do lokalov dostavljati

ročno, pri čemer so prisiljene plačevati tudi parkirnino sicer so

podvržene nevarnosti plačila denarnih kazni, zadosti substancirano

oziroma konkretizirano trditveno podlago predloga tožnikov, s katero

izkazujejo verjeten obstoj predpostavk iz 2. in 3. alinee 2. odst.

272. člena ZIZ.

 

25.

VSL sodba II Cp 1121/2004

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50979

ZPP člen 14, 14.

vezanost na kazensko sodbo

Pravdno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja

kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, zato v pravdnem postopku

ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale toženčevo

odgovrnost na škodo.

 

27.

VSL sklep II Cp 3698/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50041

ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1, 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1. ZZK-1 člen 142, 142/2, 150, 150/2, 142, 142/2, 150, 150/2.

začasna odredba - načelo pravnega prednika - vpis

Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne

listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v

izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu

pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega

stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med

prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih

zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi,

zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki

bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega

prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi

(2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za

vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ

vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o

nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži

presoje.

 

29.

VSL sklep I Kp 197/05

19.7.2005

kazensko procesno pravo

VSL22663

ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.

pooblastilno razmerje

Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

"takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

pravico do pritožbe na višje sodišče.

 

31.

VDS sodba Pdp 1802/2003

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03329

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.

kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja

Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

zagovor.

 

33.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

35.

VSL sklep I Kp 698/2005

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22666

KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.

zatajitev

Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega

zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v

primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te

pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu

so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki

očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to

ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete

kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,

čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.

Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem

dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov

noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne

pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis

obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja

zatajitve, tako ni pravilna.

 

37.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

 

39.

VSC sklep Cp 875/2005

13.7.2005

DEDNO PRAVO

VSC01167

ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.

napotitev na pravdo - manj verjetna pravica

Glede na sporno dejstvo o tem, kakšen je bil namen pokojničinega izplačila 17.000 DEM pritožnici, imata prepričljivejšo dokazno moč nedvomno listini, s katerima resničnost svojih navedb izkazuje pokojničin zunajzakonski partner, saj sta ju podpisali ravno pokojna in pritožnica (torej osebi, ki se ju sporno izplačilo neposredno tiče), kakor pa izjava tretje osebe (pokojničinega bivšega moža in očeta pritožnice), s katero naravo spornega izplačila pojasnjuje dedinja, listina pa je bila podpisana šele leta 2004, torej v času teka tega zapuščinskega postopka, medtem ko preostala dva predložena dokaza izvirata že iz leta 2000.