21.

VSL sklep I Cp 3484/05

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51162

ZIZ člen 270, 270/3, 272, 270, 270/3, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4.

motenje posesti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - bistvena kršitev določb postopka

Prvostopno sodišče se ni opredelilo do v predlogu za izdajo začasne

odredbe navedenega razloga oz. predpostavke za izdajo tega sredstva

zavarovanja iz 3. odst. 270. člena ZIZ, po katerem upnik ni dolžan

dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s

predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. S tem se ni opredelilo

do pravno odločilnih trditev tožečih strank, ki se nanašajo na

zakonsko predpostavko za izdajo začasne odredbe, s čemer je izkazana

bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj izpodbijani sklep ne

vsebuje vseh razlogov o pravnoodločilnih dejstvih in se v tem delu ne

da preizkusiti.

Vsekakor predstavljajo dokazno podkrepljene trditve (glej izpovedbe

zaslišanih tožečih strank), da morajo sedaj tožeče stranke parkirati

drugje, tudi izven parkirnih površin, in blago do lokalov dostavljati

ročno, pri čemer so prisiljene plačevati tudi parkirnino sicer so

podvržene nevarnosti plačila denarnih kazni, zadosti substancirano

oziroma konkretizirano trditveno podlago predloga tožnikov, s katero

izkazujejo verjeten obstoj predpostavk iz 2. in 3. alinee 2. odst.

272. člena ZIZ.

 

23.

VSL sodba in sklep I Cp 2128/2004

20.7.2005

pravo vrednostnih papirjev - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50383

ZOR člen 234, 235, 239, 240, 234, 235, 239, 240. ZS člen 99, 101, 99, 101.

vrednostni papirji - stvarna pristojnost - pristojnost

Razmerje med splošnimi določbami ZOR o vrednostnih papirjih ter med

posebnimi predpisi, ki podrobneje regulirajo posamezne vrste

vrednostnih papirjev, se ravna po splošnem interpretacijskem pravilu,

po katerem specialni zakon razveljavlja splošnega, vendar pa to ne

pomeni, da iz tega razloga splošnih določb ZOR sploh ni mogoče

uporabiti. Splošna pravila ZOR se namreč še vedno uporabljajo za

vrednostne papirje, ki s specialnimi predpisi niso urejeni, to je za

t.i. inominatne vrednostne papirje.

V trenutku, ko je delodajalec tožniku izročil vrednostni papir, je

tožnikova premoženjska pravica izgubila pomen pravice iz delovnega

razmerja, saj se je spremenila v pravico iz vrednostnega papirja,

torej v premoženjsko pravico, ki izvira iz civilnopravnega razmerja.

Za odločanje o takih sporih pa je določena pristojnost sodišča

splošne pristojnosti.

 

25.

VSL sklep III Cp 3534/2005

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48569

ZIZ člen 42, 42/1, 42, 42/1.

izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti

Ker upnik kljub pozivu sodišč z grožnjo zavrženja ni predložil

izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti (odločbo je izdalo

drugo sodišče kot izvršilno), je sodišče prve stopnje pravilno

zavrglo predlog za izvršbo.

 

27.

VSL sodba IV Cp 2893/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51329

ZZZDR člen 132, 132. ZPP člen 408, 408.

zamudne obresti - zvišanje preživnine

Obveznost staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z

rojstvom otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo

vsak mesec. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je

zato preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo

zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do

dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot

tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega

dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje

Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86, stran 12).

V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora zvišanje s

pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je odločilno, da

preživnino, upoštevajoč spremenjene okoliščine, zviša sodišče. Šele s

trenutkom odločitve sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje

oziroma koliko znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.

Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti sodbe

zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne plača v

paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki zapadejo v

plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu

ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem delu (3. odstavek izreka)

spremenilo tako, da tožena stranka dolguje zamudne obresti le od

zamude dalje, torej glede do pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med

določeno in zvišano preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v

roku za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti.

 

29.

VSL sklep I Kp 197/05

19.7.2005

kazensko procesno pravo

VSL22663

ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.

pooblastilno razmerje

Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

"takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

pravico do pritožbe na višje sodišče.

 

31.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

33.

VDS sodba Pdp 1802/2003

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03329

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.

kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja

Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

zagovor.

 

35.

VSL sklep II Cp 1696/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo

VSL50025

ZOR člen 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2, 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2.

rok izpolnitve - zamudne obresti - dokazno breme

ZOR zavarovalnici določa štirinajstdnevni izpolnitveni rok, v katerem

mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto. Če

zavarovalnica v tem roku ne plača, pride v dolžniško zamudo,

posledica katere je tudi tek zamudnih obresti. Če pa je za ugotovitev

obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen

(daljši) čas, teče rok štirinajstih dni od dneva, ko sta bila

ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Dokazno breme o

obstoju okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje roka, je praviloma na

zavarovalnci, razen če (tako kot v obravnavanem primeru) določila

splošnih pogojev ne določajo obrnjenega dokaznega bremena.

 

37.

VSL sklep IV Cp 2610/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL51324

ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.

vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preživljanje polnoletnih otrok

Za vrnitev v prejšnje stanje mora biti poleg drugih pogojev

izkazano tudi, da je stranki zaradi zamude naroka nastala

škoda, ki se kaže v tem, da ne more na drug način doseči

cilja, ki ga je nameravala uresničiti z zamujenim procesnim

dejanjem. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje

neutemeljeno zavrnilo predlog tožnikovega pooblaščenca za

preložitev naroka za zaslišanje tožnika, ker je zaradi

bolezni izostal z naroka za glavno obravnavo. Ker tožnik

lahko uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka

v pritožbi zoper sodbo ta pogoj ni izpolnjen.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zdravniškega potrdila

izhaja, da je moral tožnik zaradi poškodbe rame v marcu 2003

prenehati s študijem na Fakulteti za šport. Sodišče prve stopnje pa

je ocenilo, da bi kljub navedeni poškodbi tožnik nekatere od izpitov

opravil in da zato takšna poškodba ne more biti razlog, da tožnik ni

opravil nobenega izpita. Zato je sodišče že zato zavrnilo tožbeni

zahtevek, posledično pa je zavrnilo tožnikov predlog naj v zvezi s

tem zasliši njega, zavrnilo pa je tudi predlog za zaslišanje

tožnikove matere. Tožnik pa zatrjuje, da je bil za študij na

Fakulteti za šport trajno onemogočen. Sodišče prve stopnje

predloženega zdravniškega potrdila zaradi zmotnega materialnopravnega

izhodišča v tej smeri ni ocenilo. Prav tako bo moralo sodišče prve

stopnje s tega stališča ponovno oceniti, ali lahko tožnik tudi s

svojo izpovedjo dokazuje, da je bila poškodba takšne narave, da mu je

onemogočila študij na fakulteti. Napačna je namreč ocenila sodišča

prve stopnje, da se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje, s čimer se

je odpovedal svoji pravici do izvedbe tega dokaza. Tožnik je

predložil zdravniško potrdilo, v katerem je zdravnik navedel, da je

na dan naroka za glavno obravnavo tožnik prišel k njemu na pregled in

je bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, da se ni mogel udeležiti

naroka za glavno obravnavo. Tako bo moralo sodišče prve stopnje

ponovno oceniti zdravniško opravičilo, vendar ne z vidika

utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak z vidika

opravičene odsotnosti z naroka zaradi bolezni.

 

39.

VSL sklep I Kp 698/2005

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22666

KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.

zatajitev

Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega

zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v

primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te

pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu

so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki

očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to

ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete

kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,

čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.

Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem

dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov

noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne

pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis

obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja

zatajitve, tako ni pravilna.