21.

VSL sklep III Cp 3302/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49771

ZIZ člen 17, 17.

pravna oseba

V skladu s pravili objektivnih meja pravnomočnosti je načeloma

pomembna označba dolžnika v izreku odločbe, ki predstavlja izvršilni

naslov. Podatke v ostalih delih izvršilnega naslova je mogoče

eventualno vzeti v poštev pri ugotavljanju prave vsebine izreka.

 

23.

VSL sklep IV Cp 3060/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51334

ZZZDR člen 98, 98.

izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija

1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

ko postane polnoleten.

2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

dejstva.

Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

25.

VSL sodba I Cpg 987/2003

20.7.2005

obligacijsko pravo - zavarovalno pravo

VSL06589

ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.

plačilo premije - začetek zavarovanja

Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

 

27.

VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2153/2004

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50559

ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1.

povzročitev škode - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - silobran - prekoračen silobran - vmesna sodba na drugi stopnji

Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji

prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni

upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.

Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter

uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo

telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z

ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.

Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega

ravnanja ne izključuje.

 

29.

VSL sklep I Kp 197/05

19.7.2005

kazensko procesno pravo

VSL22663

ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.

pooblastilno razmerje

Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

"takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

pravico do pritožbe na višje sodišče.

 

31.

VDS sodba Pdp 1039/2004

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03008

ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.

odpoved delovnega razmerja - zagovor

Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

(odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

zagovor.

 

33.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

35.

VSL sklep III Cpg 122/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO

VSL05731

ZPPSL člen 170, 170. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.

zaključek stečajnega postopka

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da predstavlja premoženje stečajnega

dolžnika terjatev, ki znaša kar 1,701.884.594,10 SIT. Kljub

nedvomnemu obstoju tako enormne terjatve pa je stečajni senat sledil

predlogu stečajnega upravitelja, da bi nadaljnje vnovčevanje

premoženja povzročilo nesorazmerne stroške, ki bi nastajali z rednim

izdelovanjem poročil, bilance in vodenjem drugih postopkov. Koliko

približno bi znašali stroški v zvezi z izdelavo poročil in bilanc, iz

izpodbijanega sklepa ne izhaja, prav tako pa tudi ni pojasnjeno,

kakšne postopke ima prvostopno sodišče v mislih in zakaj meni, da bi

se vodenje teh postopkov ne izplačalo.

 

37.

VSC sklep Cp 875/2005

13.7.2005

DEDNO PRAVO

VSC01167

ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.

napotitev na pravdo - manj verjetna pravica

Glede na sporno dejstvo o tem, kakšen je bil namen pokojničinega izplačila 17.000 DEM pritožnici, imata prepričljivejšo dokazno moč nedvomno listini, s katerima resničnost svojih navedb izkazuje pokojničin zunajzakonski partner, saj sta ju podpisali ravno pokojna in pritožnica (torej osebi, ki se ju sporno izplačilo neposredno tiče), kakor pa izjava tretje osebe (pokojničinega bivšega moža in očeta pritožnice), s katero naravo spornega izplačila pojasnjuje dedinja, listina pa je bila podpisana šele leta 2004, torej v času teka tega zapuščinskega postopka, medtem ko preostala dva predložena dokaza izvirata že iz leta 2000.

 

39.

VSL sklep II Cp 2217/2005

13.7.2005

obligacijsko pravo - stvarno pravo

VSL50247

ZPSPP člen 29, 29. OZ člen 86, 86. SPZ člen 31, 31.

motenje posesti - sodno varstvo - samopomoč - najemno razmerje

V skladu z določbo 29. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih

prostorih, ki je kogentnega značaja, je za primer kršenja pogodbene

obveznosti iz najemne pogode predviden izključno sodni postopek.

Pogodbeno določilo, ki omogoča, da najemodajalec sam izprazni

poslovni prostor in odvzame posest najemniku, je zato nično (člen 86.

OZ).