22.

VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2153/2004

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50559

ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1.

povzročitev škode - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - silobran - prekoračen silobran - vmesna sodba na drugi stopnji

Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji

prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni

upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.

Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter

uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo

telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z

ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.

Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega

ravnanja ne izključuje.

 

24.

VSL sklep I Cp 1849/2004

20.7.2005

stanovanjsko pravo

VSL50567

SZ člen 42, 46, 61, 42, 46, 61.

pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - vlaganje v nepremičnino

Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja 61. člen Stanovanjskega

zakona (v nadaljevanju SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s spremembami), po

katerem ima najemnik po izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve

neamortiziranega dela koristnih vlaganj v stanovanju, ki jih je

opravil s soglasjem lastnika, če se z njim drugače ne dogovori. Poleg

te zakonske določbe pa mora sodišče upoštevati tudi dogovor med

pravdnima strankama, torej najemno pogodbo. Sodišče prve stopnje mora

tako ugotoviti, katera dela je tožnik, za katera zahteva povrnitev

stroškov, opravil; kdo nosi stroške opravljenih del po SZ in najemni

pogodbi; če gre za dela, stroške katerih po SZ in najemni pogodbi ne

nosi najemnik, ali gre za koristna neamortizirana vlaganja in ali je

lastnik za vsa vlaganja dal soglasje.

 

26.

VSL sodba I Cp 275/05

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL51156

ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.

pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost

Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

 

28.

VSL sklep IV Cp 3060/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51334

ZZZDR člen 98, 98.

izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija

1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

ko postane polnoleten.

2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

dejstva.

Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

30.

VSL sklep I Cp 3622/05

18.7.2005

stvarno pravo

VSL51163

ZIZ člen 272, 272.

začasna odredba

Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

 

32.

VDS sodba Pdp 1802/2003

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03329

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.

kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja

Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

zagovor.

 

34.

VSL sklep IV Cp 2610/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL51324

ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.

vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preživljanje polnoletnih otrok

Za vrnitev v prejšnje stanje mora biti poleg drugih pogojev

izkazano tudi, da je stranki zaradi zamude naroka nastala

škoda, ki se kaže v tem, da ne more na drug način doseči

cilja, ki ga je nameravala uresničiti z zamujenim procesnim

dejanjem. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje

neutemeljeno zavrnilo predlog tožnikovega pooblaščenca za

preložitev naroka za zaslišanje tožnika, ker je zaradi

bolezni izostal z naroka za glavno obravnavo. Ker tožnik

lahko uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka

v pritožbi zoper sodbo ta pogoj ni izpolnjen.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zdravniškega potrdila

izhaja, da je moral tožnik zaradi poškodbe rame v marcu 2003

prenehati s študijem na Fakulteti za šport. Sodišče prve stopnje pa

je ocenilo, da bi kljub navedeni poškodbi tožnik nekatere od izpitov

opravil in da zato takšna poškodba ne more biti razlog, da tožnik ni

opravil nobenega izpita. Zato je sodišče že zato zavrnilo tožbeni

zahtevek, posledično pa je zavrnilo tožnikov predlog naj v zvezi s

tem zasliši njega, zavrnilo pa je tudi predlog za zaslišanje

tožnikove matere. Tožnik pa zatrjuje, da je bil za študij na

Fakulteti za šport trajno onemogočen. Sodišče prve stopnje

predloženega zdravniškega potrdila zaradi zmotnega materialnopravnega

izhodišča v tej smeri ni ocenilo. Prav tako bo moralo sodišče prve

stopnje s tega stališča ponovno oceniti, ali lahko tožnik tudi s

svojo izpovedjo dokazuje, da je bila poškodba takšne narave, da mu je

onemogočila študij na fakulteti. Napačna je namreč ocenila sodišča

prve stopnje, da se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje, s čimer se

je odpovedal svoji pravici do izvedbe tega dokaza. Tožnik je

predložil zdravniško potrdilo, v katerem je zdravnik navedel, da je

na dan naroka za glavno obravnavo tožnik prišel k njemu na pregled in

je bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, da se ni mogel udeležiti

naroka za glavno obravnavo. Tako bo moralo sodišče prve stopnje

ponovno oceniti zdravniško opravičilo, vendar ne z vidika

utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak z vidika

opravičene odsotnosti z naroka zaradi bolezni.

 

36.

VSL sklep I Kp 1713/2004

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22665

KZ člen 261, 261.

zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sodnik

Da bi kršitev zakona s strani sodnika lahko pomenila izrabo sodniške

funkcije ali prestop uradnih pravic, pa je potrebno v opisu kaznivega

dejanja navesti konkretne okoliščine, iz katerih bi izhajala

zatrjevana hujša kršitev z motiviranim naklepom sodnikov, torej, da

so takšno odločitev sprejeli prav z namenom, da se zoper osumljene ne

uvede kazenski postopek, oziroma z namenom, da se oškodovancem

povzroči škoda.

 

38.

VSL sodba I Kp 148/2005

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22662

KZ člen 38, 38/4, 38/5, 38, 38/4, 38/5.

izrek kazni

Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo za storitev kaznivega

dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po členu

137/I KZ denarno kazen, glede katere pa v skladu s V. in VI. odst.

38. člena KZ ni določilo roka za njeno plačilo, niti sankcije za

primer neuspešne prisilne izterjave in s tem v korist obdolženca

kršilo kazenski zakon, vendar pa je pritožbeno sodišče takšno kršitev

lahko le ugotovilo, saj državni tožilec ni vložil pritožbe zoper

sodbo.

 

40.

VSL sklep III Cp 1593/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48559

ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.

stroški izvršilnega postopka - povračilo stroškov - pravočasnost predloga

V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko

nastanejo in je znana njihova višina, rok tridesetih dni pa je

določen kot skrajni rok, v katerem se povračilo lahko zahteva. Če je

višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval

njihovo povračilo, se ta ne more uspešno sklicevati na tridesetdnevni

rok po končanju postopka.