21.

VSL sklep IV Cp 3563/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51323

ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.

varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - koristi otroka

Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora

biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja

sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je

pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za

izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki

tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.

Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom

je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu

izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do

zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in

enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,

ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti

kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo

starost otroku v korist.

Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica

hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim

pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje

tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema

posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato

izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in

vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so

ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami

enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi

medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka

ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča

tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da

je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje

otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.

 

23.

VSL sodba IV Cp 2893/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51329

ZZZDR člen 132, 132. ZPP člen 408, 408.

zamudne obresti - zvišanje preživnine

Obveznost staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z

rojstvom otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo

vsak mesec. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je

zato preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo

zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do

dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot

tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega

dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje

Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86, stran 12).

V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora zvišanje s

pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je odločilno, da

preživnino, upoštevajoč spremenjene okoliščine, zviša sodišče. Šele s

trenutkom odločitve sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje

oziroma koliko znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.

Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti sodbe

zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne plača v

paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki zapadejo v

plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu

ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem delu (3. odstavek izreka)

spremenilo tako, da tožena stranka dolguje zamudne obresti le od

zamude dalje, torej glede do pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med

določeno in zvišano preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v

roku za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti.

 

25.

VSL sklep IV Cp 3060/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51334

ZZZDR člen 98, 98.

izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija

1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

ko postane polnoleten.

2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

dejstva.

Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

27.

VSL sklep II Cp 3698/2005

20.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50041

ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1, 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1. ZZK-1 člen 142, 142/2, 150, 150/2, 142, 142/2, 150, 150/2.

začasna odredba - načelo pravnega prednika - vpis

Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne

listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v

izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu

pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega

stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med

prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih

zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi,

zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki

bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega

prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi

(2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za

vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ

vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o

nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži

presoje.

 

29.

VSL sklep I Kp 197/05

19.7.2005

kazensko procesno pravo

VSL22663

ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.

pooblastilno razmerje

Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

"takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

pravico do pritožbe na višje sodišče.

 

31.

VDS sodba Pdp 1802/2003

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03329

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.

kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja

Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

zagovor.

 

33.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

35.

VSL sklep II Cp 1880/2004

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO

VSL50026

ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 310, 310/1, 310, 310/1. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.

tožbeni zahtevek - izrek sklepa - posebno premoženje - skupno premoženje

Tudi pri delni zavrnitvi tožbenega zahtevka mora biti zavrnjeni del

izreka naveden.

 

37.

VSL sklep I Cp 2877/05

13.7.2005

stanovanjsko pravo

VSL51160

SZ člen 20, 20.

predkupna pravica

Najemnik kot bivši imetnik stanovanjske pravice lahko uveljavlja

predkupno pravico v roku 30 dni od kar je zvedel za kupoprodajno

pogodbo.

 

39.

VSL sklep III Cpg 122/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO

VSL05731

ZPPSL člen 170, 170. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.

zaključek stečajnega postopka

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da predstavlja premoženje stečajnega

dolžnika terjatev, ki znaša kar 1,701.884.594,10 SIT. Kljub

nedvomnemu obstoju tako enormne terjatve pa je stečajni senat sledil

predlogu stečajnega upravitelja, da bi nadaljnje vnovčevanje

premoženja povzročilo nesorazmerne stroške, ki bi nastajali z rednim

izdelovanjem poročil, bilance in vodenjem drugih postopkov. Koliko

približno bi znašali stroški v zvezi z izdelavo poročil in bilanc, iz

izpodbijanega sklepa ne izhaja, prav tako pa tudi ni pojasnjeno,

kakšne postopke ima prvostopno sodišče v mislih in zakaj meni, da bi

se vodenje teh postopkov ne izplačalo.