• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba I Cp 275/05
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL51156
    ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.
    pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost
    Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

    takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

    odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 3671/2005
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50801
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
    ustavitev izvršbe - neuspela prva dražba - novo izvršilno sredstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče izvršbe ne bi smelo ustaviti, ker je upnik že po prvi

    neuspeli dražbi predlagal nova izvršilna sredstva.

     
  • 23.
    VSL sklep IV Cp 2292/2005
    20.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51318
    ZPP člen 415, 415/2, 415/3, 415, 415/2, 415/3.
    umik predloga - razveza zakonske zveze
    V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze

    začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v

    primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske

    zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat

    ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).

     
  • 24.
    VSL sklep III Cp 3302/2005
    20.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49771
    ZIZ člen 17, 17.
    pravna oseba
    V skladu s pravili objektivnih meja pravnomočnosti je načeloma

    pomembna označba dolžnika v izreku odločbe, ki predstavlja izvršilni

    naslov. Podatke v ostalih delih izvršilnega naslova je mogoče

    eventualno vzeti v poštev pri ugotavljanju prave vsebine izreka.

     
  • 25.
    VSL sklep IV Cp 3060/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51334
    ZZZDR člen 98, 98.
    izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija
    1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

    očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

    ko postane polnoleten.

    2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

    v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

    pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

    je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

    čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

    dejstva.

    Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

    presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

    vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

    ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

    genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

    identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

    je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

    Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

    pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

    pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

    nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

    vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

     
  • 26.
    VSL sklep I Cp 1849/2004
    20.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50567
    SZ člen 42, 46, 61, 42, 46, 61.
    pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - vlaganje v nepremičnino
    Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja 61. člen Stanovanjskega

    zakona (v nadaljevanju SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s spremembami), po

    katerem ima najemnik po izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve

    neamortiziranega dela koristnih vlaganj v stanovanju, ki jih je

    opravil s soglasjem lastnika, če se z njim drugače ne dogovori. Poleg

    te zakonske določbe pa mora sodišče upoštevati tudi dogovor med

    pravdnima strankama, torej najemno pogodbo. Sodišče prve stopnje mora

    tako ugotoviti, katera dela je tožnik, za katera zahteva povrnitev

    stroškov, opravil; kdo nosi stroške opravljenih del po SZ in najemni

    pogodbi; če gre za dela, stroške katerih po SZ in najemni pogodbi ne

    nosi najemnik, ali gre za koristna neamortizirana vlaganja in ali je

    lastnik za vsa vlaganja dal soglasje.

     
  • 27.
    VSL sklep II Cp 970/2005
    20.7.2005
    denacionalizacija
    VSL50966
    ZDEN člen 9, 9/3.
    denacionalizacijski upravičenec - dejanska vzajemnost
    Ker slovenski državljani v Republiki Hrvaški ne morejo biti

    denacionalizacijski upravičenci in zato ni podan pogoj vzajemnosti iz

    3. odstavka 9. člena ZDEN, P. M. ne more biti denacionalizacijska

    upravičenka.

     
  • 28.
    VSL sodba II Cp 1121/2004
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50979
    ZPP člen 14, 14.
    vezanost na kazensko sodbo
    Pravdno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja

    kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, zato v pravdnem postopku

    ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale toženčevo

    odgovrnost na škodo.

     
  • 29.
    VSL sklep I Kp 197/05
    19.7.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22663
    ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.
    pooblastilno razmerje
    Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

    ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

    člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

    kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

    proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

    si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

    "takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

    kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

    bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

    V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

    opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

    vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

    zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

    pravico do pritožbe na višje sodišče.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 3622/05
    18.7.2005
    stvarno pravo
    VSL51163
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba
    Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

    nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

    odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

    posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

    in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

    legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

     
  • 31.
    VDS sodba Pdp 1039/2004
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03008
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

    (odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

    delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

    dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

    bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

    podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

    11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

    zagovor.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1802/2003
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03329
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
    kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja
    Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

    za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

    se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

    rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

    tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

    z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

    zagovor.

     
  • 33.
    VDS sodba Psp 512/2004
    14.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03713
     
    izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina
    Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

    zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

    ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

    zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

    po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

    dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

     
  • 34.
    VSL sklep IV Cp 2610/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51324
    ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.
    vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preživljanje polnoletnih otrok
    Za vrnitev v prejšnje stanje mora biti poleg drugih pogojev

    izkazano tudi, da je stranki zaradi zamude naroka nastala

    škoda, ki se kaže v tem, da ne more na drug način doseči

    cilja, ki ga je nameravala uresničiti z zamujenim procesnim

    dejanjem. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje

    neutemeljeno zavrnilo predlog tožnikovega pooblaščenca za

    preložitev naroka za zaslišanje tožnika, ker je zaradi

    bolezni izostal z naroka za glavno obravnavo. Ker tožnik

    lahko uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka

    v pritožbi zoper sodbo ta pogoj ni izpolnjen.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zdravniškega potrdila

    izhaja, da je moral tožnik zaradi poškodbe rame v marcu 2003

    prenehati s študijem na Fakulteti za šport. Sodišče prve stopnje pa

    je ocenilo, da bi kljub navedeni poškodbi tožnik nekatere od izpitov

    opravil in da zato takšna poškodba ne more biti razlog, da tožnik ni

    opravil nobenega izpita. Zato je sodišče že zato zavrnilo tožbeni

    zahtevek, posledično pa je zavrnilo tožnikov predlog naj v zvezi s

    tem zasliši njega, zavrnilo pa je tudi predlog za zaslišanje

    tožnikove matere. Tožnik pa zatrjuje, da je bil za študij na

    Fakulteti za šport trajno onemogočen. Sodišče prve stopnje

    predloženega zdravniškega potrdila zaradi zmotnega materialnopravnega

    izhodišča v tej smeri ni ocenilo. Prav tako bo moralo sodišče prve

    stopnje s tega stališča ponovno oceniti, ali lahko tožnik tudi s

    svojo izpovedjo dokazuje, da je bila poškodba takšne narave, da mu je

    onemogočila študij na fakulteti. Napačna je namreč ocenila sodišča

    prve stopnje, da se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje, s čimer se

    je odpovedal svoji pravici do izvedbe tega dokaza. Tožnik je

    predložil zdravniško potrdilo, v katerem je zdravnik navedel, da je

    na dan naroka za glavno obravnavo tožnik prišel k njemu na pregled in

    je bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, da se ni mogel udeležiti

    naroka za glavno obravnavo. Tako bo moralo sodišče prve stopnje

    ponovno oceniti zdravniško opravičilo, vendar ne z vidika

    utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak z vidika

    opravičene odsotnosti z naroka zaradi bolezni.

     
  • 35.
    VSL sodba I Cp 2180/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL50565
    ZOR člen 51, 52, 103, 562, 562/1, 51, 52, 103, 562, 562/1. ZMZPP člen 118, 118.
    razmerja z mednarodnim elementom - spor s tujim elementom - posojilna pogodba - igranje na srečo - podlaga obveznosti
    O razmerju z mednarodnim elementom govorimo vselej, ko okoliščine

    pravnega razmerja segajo na različna pravna področja. Ker so

    kolizijske norme formalno pravo, je za presojo časovne veljavnosti

    splošnega pravnega akta, ki vsebuje kolizijska pravila, odločilen

    trenutek, ko pride do sodnega spora, natančneje do vložitve tožbe.

    Igra na srečo, imenovana fair-play, ki je bila podlaga, da je tožnik

    tožencu posodil denarni znesek, katerega vračilo sedaj zahteva s

    tožbo, do uveljavitve Zakona o igrah na srečo ni bila izrecno

    prepovedana, zato ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču

    sodišča prve stopnje, da je posojilna poogodba nična zaradi

    nedopustne podlage.

     
  • 36.
    VSL sodba I Kp 1716/2004
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22687
    KZ člen 133, 133, 133. ZKP člen 248, 264, 248, 264.
    kaznivo dejanje - lahka telesna poškodba
    Izvedenec ocenjuje naravo in težo poškodb iz medicinskega vidika,

    sodišče pa ocenjuje ali takšna (takšne) poškodba(e) pomenijo katero

    od oblik lahke ali težke telesne poškodbe kot jih opredeljuje KZ.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 2975/05
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50986
    ZOR člen 440, 440/1, 440, 440/1. ZPP člen 69, 69.
    odstop terjatve s pogodbo - sporazum o krajevni pristojnosti
    Ker sta banka in tožena stranka s pogodbo dogovorili pristojnost

    prvostopnega sodišča za vse spore, ki bi izvirali iz te pogodbe,

    torej tudi za spor, kakršen je predmetni, ko na podlagi citirane

    pogodbene določbe namesto banke tožeča stranka kot cesionar

    uveljavlja terjatev zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti tožene

    stranke, je tožeča stranka upravičeno vložila tožbo pri pogodbeno

    dogovorjenem sodišču.

    Bistveno je, da je s cesijsko izjavo izkazan nastanek cesijskega

    razmerja, predvidenega tudi v kreditni pogodbi, na podlagi katerega

    tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja svoj tožbeni zahtevek. Zaradi

    takšnega prenosa pravic iz pogodbenega razmerja v konkretnem primeru

    ni mogoče zanikati tesne povezanosti med prenešeno terjatvijo in

    pogodbenim dogovorom o krajevni pristojnosti sodišča, ki ga izraža

    tudi določba 1. odstavka 440. člena ZOR (veljavnega v času nastanka

    spornega razmerja), po kateri ima prevzemnik (cesionar) nasproti

    dolžniku (cesusu) povsem enake pravice, kot jih je imel do odstopa

    nasproti njemu odstopnik (cedent).

     
  • 38.
    VSL sklep III Cp 2162/2005
    13.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48568
    ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42, 42/1, 42/2.
    potrdilo o izvršljivosti
    Ker Vrhovno sodišče RS ni organ, ki je o terjatvi odločal na prvi

    stopnji (temveč je bila to Agencija za trg vrednostnih papirjev),

    dopis ne predstavlja ustreznega potrdila o izvršljivosti, ki ga

    zahteva 42. člen ZIZ. Poleg tega pa navedeni dopis tudi ne vsebuje

    vseh podatkov za ugotovitev izvršljivosti (npr. kdaj je bila odločba

    dolžnici vročena) in tudi izrecno ne vsebuje potrdila o

    izvršljivosti, temveč le potrjuje, da tožba ni bila vložena, kar pa v

    konkretnem primeru še ne predstavlja potrdila o izvršljivosti.

     
  • 39.
    VSL sklep I Cp 2223/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50389
    ZOR člen 486, 486/1, 486/2, 486, 486/1, 486/2.
    stvarna napaka
    Sodišče prve stopnje prezre, da je tožeča stranka ves čas postopka

    zatrjevala, da ji je tožena stranka zagotovila, da je z motorjem vse

    v redu, kar pa bi predstavljalo lastnost oziroma odliko, ki je bila

    med strankama izrecno dogovorjena (3. točka 479. člena ZOR). O tem,

    da je bilo o lastnostih motorja govora, navaja tudi tožena stranka

    (vendar le z razliko, da je bila cena zaradi tega med pravdnima

    strankama znižana). Navedena okoliščina bi bila lahko pomembna tako

    pri presojanju dejstva, ali je tožena stranka, ker je zagotavljala

    izrecno lastnost avtomobila, glede na vse ostale okoliščine primera

    za napako motorja vedela, kot pomembna pa se izkaže tudi v primeru,

    če za napako sicer ni vedela. V slednjem primeru je namreč ta

    okoliščina pomembna tudi iz razloga, ker bi bila izključitev

    prodajalčeve odgovornosti v tem primeru nedopustna zaradi

    nemoralnosti. Le-ta bi bila namreč v nasprotju z vsebino

    konkretnega posla, in sicer v nasprotju z izrecno dogovorjeno

    lastnostjo vozila, tj. brezhibnim delovanjem motorja kljub njegovi

    glasnosti. Že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno

    klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno

    lastnost.

     
  • 40.
    VSL sklep II Cp 1696/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50025
    ZOR člen 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2, 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2.
    rok izpolnitve - zamudne obresti - dokazno breme
    ZOR zavarovalnici določa štirinajstdnevni izpolnitveni rok, v katerem

    mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto. Če

    zavarovalnica v tem roku ne plača, pride v dolžniško zamudo,

    posledica katere je tudi tek zamudnih obresti. Če pa je za ugotovitev

    obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen

    (daljši) čas, teče rok štirinajstih dni od dneva, ko sta bila

    ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Dokazno breme o

    obstoju okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje roka, je praviloma na

    zavarovalnci, razen če (tako kot v obravnavanem primeru) določila

    splošnih pogojev ne določajo obrnjenega dokaznega bremena.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>