• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep IV Cp 2292/2005
    20.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51318
    ZPP člen 415, 415/2, 415/3, 415, 415/2, 415/3.
    umik predloga - razveza zakonske zveze
    V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze

    začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v

    primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske

    zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat

    ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).

     
  • 22.
    VSL sodba I Cp 275/05
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL51156
    ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.
    pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost
    Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

    takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

    odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

     
  • 23.
    VSL sklep I Cp 1849/2004
    20.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50567
    SZ člen 42, 46, 61, 42, 46, 61.
    pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - vlaganje v nepremičnino
    Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja 61. člen Stanovanjskega

    zakona (v nadaljevanju SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s spremembami), po

    katerem ima najemnik po izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve

    neamortiziranega dela koristnih vlaganj v stanovanju, ki jih je

    opravil s soglasjem lastnika, če se z njim drugače ne dogovori. Poleg

    te zakonske določbe pa mora sodišče upoštevati tudi dogovor med

    pravdnima strankama, torej najemno pogodbo. Sodišče prve stopnje mora

    tako ugotoviti, katera dela je tožnik, za katera zahteva povrnitev

    stroškov, opravil; kdo nosi stroške opravljenih del po SZ in najemni

    pogodbi; če gre za dela, stroške katerih po SZ in najemni pogodbi ne

    nosi najemnik, ali gre za koristna neamortizirana vlaganja in ali je

    lastnik za vsa vlaganja dal soglasje.

     
  • 24.
    VSL sklep III Cp 3534/2005
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48569
    ZIZ člen 42, 42/1, 42, 42/1.
    izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
    Ker upnik kljub pozivu sodišč z grožnjo zavrženja ni predložil

    izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti (odločbo je izdalo

    drugo sodišče kot izvršilno), je sodišče prve stopnje pravilno

    zavrglo predlog za izvršbo.

     
  • 25.
    VSL sklep I Cp 3484/05
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51162
    ZIZ člen 270, 270/3, 272, 270, 270/3, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4.
    motenje posesti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - bistvena kršitev določb postopka
    Prvostopno sodišče se ni opredelilo do v predlogu za izdajo začasne

    odredbe navedenega razloga oz. predpostavke za izdajo tega sredstva

    zavarovanja iz 3. odst. 270. člena ZIZ, po katerem upnik ni dolžan

    dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s

    predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. S tem se ni opredelilo

    do pravno odločilnih trditev tožečih strank, ki se nanašajo na

    zakonsko predpostavko za izdajo začasne odredbe, s čemer je izkazana

    bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

    339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj izpodbijani sklep ne

    vsebuje vseh razlogov o pravnoodločilnih dejstvih in se v tem delu ne

    da preizkusiti.

    Vsekakor predstavljajo dokazno podkrepljene trditve (glej izpovedbe

    zaslišanih tožečih strank), da morajo sedaj tožeče stranke parkirati

    drugje, tudi izven parkirnih površin, in blago do lokalov dostavljati

    ročno, pri čemer so prisiljene plačevati tudi parkirnino sicer so

    podvržene nevarnosti plačila denarnih kazni, zadosti substancirano

    oziroma konkretizirano trditveno podlago predloga tožnikov, s katero

    izkazujejo verjeten obstoj predpostavk iz 2. in 3. alinee 2. odst.

    272. člena ZIZ.

     
  • 26.
    VSL sklep III Cp 3671/2005
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50801
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
    ustavitev izvršbe - neuspela prva dražba - novo izvršilno sredstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče izvršbe ne bi smelo ustaviti, ker je upnik že po prvi

    neuspeli dražbi predlagal nova izvršilna sredstva.

     
  • 27.
    VSL sklep II Cp 3698/2005
    20.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50041
    ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1, 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1. ZZK-1 člen 142, 142/2, 150, 150/2, 142, 142/2, 150, 150/2.
    začasna odredba - načelo pravnega prednika - vpis
    Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

    lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne

    listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v

    izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu

    pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega

    stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med

    prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih

    zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi,

    zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki

    bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega

    prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi

    (2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za

    vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ

    vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

    listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o

    nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži

    presoje.

     
  • 28.
    VSL sklep III Cp 3302/2005
    20.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49771
    ZIZ člen 17, 17.
    pravna oseba
    V skladu s pravili objektivnih meja pravnomočnosti je načeloma

    pomembna označba dolžnika v izreku odločbe, ki predstavlja izvršilni

    naslov. Podatke v ostalih delih izvršilnega naslova je mogoče

    eventualno vzeti v poštev pri ugotavljanju prave vsebine izreka.

     
  • 29.
    VSL sklep I Kp 197/05
    19.7.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22663
    ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.
    pooblastilno razmerje
    Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

    ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

    člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

    kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

    proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

    si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

    "takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

    kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

    bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

    V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

    opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

    vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

    zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

    pravico do pritožbe na višje sodišče.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 3622/05
    18.7.2005
    stvarno pravo
    VSL51163
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba
    Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

    nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

    odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

    posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

    in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

    legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

     
  • 31.
    VDS sodba Pdp 1039/2004
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03008
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

    (odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

    delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

    dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

    bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

    podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

    11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

    zagovor.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1802/2003
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03329
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
    kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja
    Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

    za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

    se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

    rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

    tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

    z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

    zagovor.

     
  • 33.
    VDS sodba Psp 512/2004
    14.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03713
     
    izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina
    Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

    zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

    ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

    zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

    po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

    dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

     
  • 34.
    VSL sklep II Cp 2975/05
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50986
    ZOR člen 440, 440/1, 440, 440/1. ZPP člen 69, 69.
    odstop terjatve s pogodbo - sporazum o krajevni pristojnosti
    Ker sta banka in tožena stranka s pogodbo dogovorili pristojnost

    prvostopnega sodišča za vse spore, ki bi izvirali iz te pogodbe,

    torej tudi za spor, kakršen je predmetni, ko na podlagi citirane

    pogodbene določbe namesto banke tožeča stranka kot cesionar

    uveljavlja terjatev zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti tožene

    stranke, je tožeča stranka upravičeno vložila tožbo pri pogodbeno

    dogovorjenem sodišču.

    Bistveno je, da je s cesijsko izjavo izkazan nastanek cesijskega

    razmerja, predvidenega tudi v kreditni pogodbi, na podlagi katerega

    tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja svoj tožbeni zahtevek. Zaradi

    takšnega prenosa pravic iz pogodbenega razmerja v konkretnem primeru

    ni mogoče zanikati tesne povezanosti med prenešeno terjatvijo in

    pogodbenim dogovorom o krajevni pristojnosti sodišča, ki ga izraža

    tudi določba 1. odstavka 440. člena ZOR (veljavnega v času nastanka

    spornega razmerja), po kateri ima prevzemnik (cesionar) nasproti

    dolžniku (cesusu) povsem enake pravice, kot jih je imel do odstopa

    nasproti njemu odstopnik (cedent).

     
  • 35.
    VSL sklep II Cp 1880/2004
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL50026
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 310, 310/1, 310, 310/1. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
    tožbeni zahtevek - izrek sklepa - posebno premoženje - skupno premoženje
    Tudi pri delni zavrnitvi tožbenega zahtevka mora biti zavrnjeni del

    izreka naveden.

     
  • 36.
    VSL sklep III Cp 1593/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48559
    ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.
    stroški izvršilnega postopka - povračilo stroškov - pravočasnost predloga
    V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko

    nastanejo in je znana njihova višina, rok tridesetih dni pa je

    določen kot skrajni rok, v katerem se povračilo lahko zahteva. Če je

    višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval

    njihovo povračilo, se ta ne more uspešno sklicevati na tridesetdnevni

    rok po končanju postopka.

     
  • 37.
    VSL sodba I Cp 2180/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL50565
    ZOR člen 51, 52, 103, 562, 562/1, 51, 52, 103, 562, 562/1. ZMZPP člen 118, 118.
    razmerja z mednarodnim elementom - spor s tujim elementom - posojilna pogodba - igranje na srečo - podlaga obveznosti
    O razmerju z mednarodnim elementom govorimo vselej, ko okoliščine

    pravnega razmerja segajo na različna pravna področja. Ker so

    kolizijske norme formalno pravo, je za presojo časovne veljavnosti

    splošnega pravnega akta, ki vsebuje kolizijska pravila, odločilen

    trenutek, ko pride do sodnega spora, natančneje do vložitve tožbe.

    Igra na srečo, imenovana fair-play, ki je bila podlaga, da je tožnik

    tožencu posodil denarni znesek, katerega vračilo sedaj zahteva s

    tožbo, do uveljavitve Zakona o igrah na srečo ni bila izrecno

    prepovedana, zato ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču

    sodišča prve stopnje, da je posojilna poogodba nična zaradi

    nedopustne podlage.

     
  • 38.
    VSL sodba IV Cp 3405/2005
    13.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51342
    ZZZDR člen 105, 106.
    dodelitev otroka - koristi otroka
    Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

    otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

    koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

    iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

    mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

    ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

    skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

    delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

    konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

    posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

    osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

    razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

    staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

    sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

    (sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

    primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

    pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

    otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

    člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

    navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

    od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

    da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

    živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

    pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

    kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

    ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

    otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

    kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

    v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

    Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

    z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

    dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

    varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

    navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

    spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

    očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

    zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

    Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

    prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

    odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

    s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

    okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

    otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

    si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

     
  • 39.
    VSL sodba IV Cp 3360/2005
    13.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51351
    ZZZDR člen 78, 78. ZPP člen 410, 410.
    varstvo in vzgoja otroka
    Ob ugotovljenih enakih osebnostnih, vzgojnih in materialnih

    sposobnostih staršev je torej rezultat razgovora z otrokom pogojeval

    odločitev, da se otroka zaupa v varstvo in vzgojo materi. Sodišče

    prve stopnje je ocenilo, da je otrok že toliko osebnostno dozorel, da

    je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve (zahtevana

    otrokova razumnost se domneva), zato ga je obvestilo o postopku in o

    njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje o tem, kateremu izmed staršev

    naj sodišče zaupa njegovo vzgojo in varstvo, na razgovoru pridobilo

    njegovo mnenje in ga tudi ustrezno upoštevalo.

     
  • 40.
    VSC sklep Cp 875/2005
    13.7.2005
    DEDNO PRAVO
    VSC01167
    ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.
    napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
    Glede na sporno dejstvo o tem, kakšen je bil namen pokojničinega izplačila 17.000 DEM pritožnici, imata prepričljivejšo dokazno moč nedvomno listini, s katerima resničnost svojih navedb izkazuje pokojničin zunajzakonski partner, saj sta ju podpisali ravno pokojna in pritožnica (torej osebi, ki se ju sporno izplačilo neposredno tiče), kakor pa izjava tretje osebe (pokojničinega bivšega moža in očeta pritožnice), s katero naravo spornega izplačila pojasnjuje dedinja, listina pa je bila podpisana šele leta 2004, torej v času teka tega zapuščinskega postopka, medtem ko preostala dva predložena dokaza izvirata že iz leta 2000.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>