22.

VSL sklep III Cp 3534/2005

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48569

ZIZ člen 42, 42/1, 42, 42/1.

izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti

Ker upnik kljub pozivu sodišč z grožnjo zavrženja ni predložil

izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti (odločbo je izdalo

drugo sodišče kot izvršilno), je sodišče prve stopnje pravilno

zavrglo predlog za izvršbo.

 

24.

VSL sodba in sklep I Cp 2128/2004

20.7.2005

pravo vrednostnih papirjev - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50383

ZOR člen 234, 235, 239, 240, 234, 235, 239, 240. ZS člen 99, 101, 99, 101.

vrednostni papirji - stvarna pristojnost - pristojnost

Razmerje med splošnimi določbami ZOR o vrednostnih papirjih ter med

posebnimi predpisi, ki podrobneje regulirajo posamezne vrste

vrednostnih papirjev, se ravna po splošnem interpretacijskem pravilu,

po katerem specialni zakon razveljavlja splošnega, vendar pa to ne

pomeni, da iz tega razloga splošnih določb ZOR sploh ni mogoče

uporabiti. Splošna pravila ZOR se namreč še vedno uporabljajo za

vrednostne papirje, ki s specialnimi predpisi niso urejeni, to je za

t.i. inominatne vrednostne papirje.

V trenutku, ko je delodajalec tožniku izročil vrednostni papir, je

tožnikova premoženjska pravica izgubila pomen pravice iz delovnega

razmerja, saj se je spremenila v pravico iz vrednostnega papirja,

torej v premoženjsko pravico, ki izvira iz civilnopravnega razmerja.

Za odločanje o takih sporih pa je določena pristojnost sodišča

splošne pristojnosti.

 

26.

VSL sodba IV Cp 2893/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51329

ZZZDR člen 132, 132. ZPP člen 408, 408.

zamudne obresti - zvišanje preživnine

Obveznost staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z

rojstvom otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo

vsak mesec. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je

zato preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo

zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do

dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot

tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega

dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje

Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86, stran 12).

V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora zvišanje s

pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je odločilno, da

preživnino, upoštevajoč spremenjene okoliščine, zviša sodišče. Šele s

trenutkom odločitve sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje

oziroma koliko znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.

Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti sodbe

zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne plača v

paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki zapadejo v

plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu

ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem delu (3. odstavek izreka)

spremenilo tako, da tožena stranka dolguje zamudne obresti le od

zamude dalje, torej glede do pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med

določeno in zvišano preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v

roku za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti.

 

28.

VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2153/2004

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50559

ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1.

povzročitev škode - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - silobran - prekoračen silobran - vmesna sodba na drugi stopnji

Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji

prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni

upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.

Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter

uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo

telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z

ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.

Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega

ravnanja ne izključuje.

 

30.

VSL sklep I Cp 3622/05

18.7.2005

stvarno pravo

VSL51163

ZIZ člen 272, 272.

začasna odredba

Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

 

32.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

34.

VSL sodba IV Cp 3360/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51351

ZZZDR člen 78, 78. ZPP člen 410, 410.

varstvo in vzgoja otroka

Ob ugotovljenih enakih osebnostnih, vzgojnih in materialnih

sposobnostih staršev je torej rezultat razgovora z otrokom pogojeval

odločitev, da se otroka zaupa v varstvo in vzgojo materi. Sodišče

prve stopnje je ocenilo, da je otrok že toliko osebnostno dozorel, da

je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve (zahtevana

otrokova razumnost se domneva), zato ga je obvestilo o postopku in o

njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje o tem, kateremu izmed staršev

naj sodišče zaupa njegovo vzgojo in varstvo, na razgovoru pridobilo

njegovo mnenje in ga tudi ustrezno upoštevalo.

 

36.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

 

38.

VSL sklep I Cp 2223/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo

VSL50389

ZOR člen 486, 486/1, 486/2, 486, 486/1, 486/2.

stvarna napaka

Sodišče prve stopnje prezre, da je tožeča stranka ves čas postopka

zatrjevala, da ji je tožena stranka zagotovila, da je z motorjem vse

v redu, kar pa bi predstavljalo lastnost oziroma odliko, ki je bila

med strankama izrecno dogovorjena (3. točka 479. člena ZOR). O tem,

da je bilo o lastnostih motorja govora, navaja tudi tožena stranka

(vendar le z razliko, da je bila cena zaradi tega med pravdnima

strankama znižana). Navedena okoliščina bi bila lahko pomembna tako

pri presojanju dejstva, ali je tožena stranka, ker je zagotavljala

izrecno lastnost avtomobila, glede na vse ostale okoliščine primera

za napako motorja vedela, kot pomembna pa se izkaže tudi v primeru,

če za napako sicer ni vedela. V slednjem primeru je namreč ta

okoliščina pomembna tudi iz razloga, ker bi bila izključitev

prodajalčeve odgovornosti v tem primeru nedopustna zaradi

nemoralnosti. Le-ta bi bila namreč v nasprotju z vsebino

konkretnega posla, in sicer v nasprotju z izrecno dogovorjeno

lastnostjo vozila, tj. brezhibnim delovanjem motorja kljub njegovi

glasnosti. Že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno

klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno

lastnost.

 

40.

VSL sklep I Kp 1713/2004

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22665

KZ člen 261, 261.

zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sodnik

Da bi kršitev zakona s strani sodnika lahko pomenila izrabo sodniške

funkcije ali prestop uradnih pravic, pa je potrebno v opisu kaznivega

dejanja navesti konkretne okoliščine, iz katerih bi izhajala

zatrjevana hujša kršitev z motiviranim naklepom sodnikov, torej, da

so takšno odločitev sprejeli prav z namenom, da se zoper osumljene ne

uvede kazenski postopek, oziroma z namenom, da se oškodovancem

povzroči škoda.