Ker je tožena stranka dokazala, da oporni zid stoji za njeni parceli
in ne na javni poti, občina pa je dokazala, da je javna pot ustrezna
glede na promet, ki naj se po njej odvija, je pravilno zavrnjen
zahtevek, s katero je tožeča stranka na podlagi 156. člena zahtevala
odstranitev opornega zidu z javne poti. Tožeča stranka ni dokazala
nevarnosti in večje škode, tožena stranka pa je dokazala, da ni
podana protipravnost njenega ravnanja.
ZPP člen 284, 286, 284, 286. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
prvi narok za glavno obravnavo - umik tožbe - izostanek z naroka
Če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, fikcija umika tožbe po 2. odst. 28. člena ZDSS-1 ne pride v poštev.
ZDEn člen 78, 78. SPZ člen 26, 29, 35, 26, 29, 35.
motenje soposesti - varstvo soposesti - detentor
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec že od leta 2001
obdeluje sporno parcelo kot kooperant A. na podlagi sklenjene pogodbe
o medsebojnem sodelovanju in da očitani motilni poseg pomeni zgolj
izvrševanje na podlagi te pogodbe naročenih kmetijskih opravil. Zato
je materialnopravno pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da ne
gre za dejanje motenja posesti, ki bi terjalo sodno varstvo,
kakršnega uveljavlja tožnik v tožbi, temveč za dopustno dejanje, ki
preprečuje sodno varstvo iz naslova motenja posesti.
Sodišče prve stopnje nima pravne podlage, da odloči o obračunu izvršitelja uradoma, ne da bi upnik takšno postopanje v določenem osem dnevnem roku zahteval od sodišča. Prav tako pa ni imelo podlage za preizkus izvršiteljevega obračuna za delo in stroškov v IV. odst. 38. čl. ZIZ, ki določa če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.
Izdaja začasne odredbe o stikih po 106. členu ZZZDR ne more
teči vzporedno s pravdo na razvezo zakonske zveze, dodelitve
otroka, plačevanja preživnine in določitvi stikov. Gre za
podvajanje postopkov, saj po določbi 411. člena ZPP sodišče
odloči o začasni odredbi v zvezi s stiki v pravdnem postopku
med pravo.
Solidarnosti obveznosti se praviloma ne domneva in mora zanjo
obstajati nek pravni temelj. Obveznosti so solidarne, ker tako določa
pravni predpis ali je tako dogovorjeno s pravnim poslom. Po oceni
pritožbenega sodišča tak pravni predpis ni le zakon, ampak vsak
splošni akt, izdan na podlagi zakona, torej tudi odlok, v konkretnem
primeru Odlok o oskrbi z vodo, sprejet na podlagi Zakona o komunalnih
dejavnostih. Pravna narava solidarne obveznosti se namreč razlikuje
od solidarnosti na upniški strani, ki nima nobene varstvene funkcije.
Prav zaradi tega Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) solidarnosti
na pasivni strani ne omejuje z določbo, da je solidarnost lahko le
dogovorjena ali določena z zakonom, kot to izrecno določa 425. člen
ZOR za primere solidarnosti na upniški strani.
Ker je bil sklep o izvršbi dolžnikovima dolžnikoma vročen že
5.5.2004, postopek prisilne poravnave nad dolžnikom pa se je začel
šele 8.10.2004, potrjena prisilna poravnava za upnike ne more imeti
pravnega učinka niti se nanje ne morajo nanašati učinki začetka
postopka prisilne poravnave iz 3. odstavka 36. člena ZPPSL.
Tožnik ne more šele ob vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ iz krivdnih razlogov predlagati izdaje začasne odredbe, da se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi zadrži do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (3. odstavek 85. člena ZDR). Predpostavka za izdajo začasne odredbe po 3. odst. 85. člena ZDR je, da sindikat nasprotuje odpovedi in da delavec že pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja odpovedi PZ po 1. odstavku 85. člena ZDR, česar pa tožnik ni storil, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe zakonito zavrnjen.
prvi narok za glavno obravnavo - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka
Če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, fikcija umika tožbe po 2. odst. 28. člena ZDSS-1 ne pride v poštev.
kolektivni delovni spor - volitve v svet delavcev - rok za sodno varstvo - objava izida volitev
1. V kolektivnem delovnem sporu glede razveljavitve volitev članov sveta delavcev javnega zavoda (oz. gospodarske družbe) je nasprotni udeleženec volilna komisija oz. svet delavcev, ne pa delodajalec, v okviru katerega delavci uresničujejo pravice iz ZSDU. Skladno s 54. členom ZSDU je obveznost delodajalca le kritje nujnih in potrebnih stroškov za tehnično izvedbo volitev, na postopek volitev pa delodajalec nima vsebinskega vpliva. 2. V primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, začne 8 dnevni rok za razveljavitev volitev iz 1. odstavka 53. člena ZSDU teči z dnem javne objave rezultatov volitev (oglasna deska, intranet) in ne z dnem, ko predlagatelji oz. kandidati za člane sveta delavcev izvedo za bistvene kršitve postopka volitev.
Tudi v primeru odpovedi PZ s ponudbo nove pogodbe začne 30 dnevni prekluzivni rok za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR teči z dnem vročitve odpovedi PZ s ponudbo nove in ne z dnem prenehanja delovnega razmerja.
Izostanek opozorila na pravno varstvo v odpovedi PZ (86/2 člen ZDR) ne pomeni, da rok za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR ne začne teči od vročitve odpovedi PZ s ponudbo nove. Novi ZDR namreč nima določbe, da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more iti v škodo delavca, kot je to določal 102a člen ZDR/90.
Izredno je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR v 15 dneh od dneva seznanitve z razlogi za odpoved (2. odstavek 110. člena ZDR). Ta dikcija je nekoliko drugačna od prejšnje, ko je bilo mogoče uvesti in voditi disciplinski postopek (tega sta delno nadomestili redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in izredna odpoved) v določenem roku od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in storilca, torej preden je bil ugotovljen subjektivni odnos storilca do kršitve. Po novem ZDR pa je izredna odpoved, zlasti iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 111 člena ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) možna šele, ko se ugotovi tudi delavčev subjektivni odnos do kršitve - tedaj šele delodajalec oceni, ali so pogoji za izredno odpoved izpolnjeni ali ne. Zato pri navedenem razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 15-dnevni rok za podajo odpovedi začne teči od tega trenutka dalje.
Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.
1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija
očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,
ko postane polnoleten.
2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve
v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost
pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato
je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice
čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna
dejstva.
Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste
presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala
vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo
ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA
genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši
identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza
je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.
Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA
pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je
pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi
nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo
vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Prvostopno sodišče se ni opredelilo do v predlogu za izdajo začasne
odredbe navedenega razloga oz. predpostavke za izdajo tega sredstva
zavarovanja iz 3. odst. 270. člena ZIZ, po katerem upnik ni dolžan
dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s
predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. S tem se ni opredelilo
do pravno odločilnih trditev tožečih strank, ki se nanašajo na
zakonsko predpostavko za izdajo začasne odredbe, s čemer je izkazana
bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz 14. točke 2. odstavka
339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj izpodbijani sklep ne
vsebuje vseh razlogov o pravnoodločilnih dejstvih in se v tem delu ne
da preizkusiti.
Vsekakor predstavljajo dokazno podkrepljene trditve (glej izpovedbe
zaslišanih tožečih strank), da morajo sedaj tožeče stranke parkirati
drugje, tudi izven parkirnih površin, in blago do lokalov dostavljati
ročno, pri čemer so prisiljene plačevati tudi parkirnino sicer so
podvržene nevarnosti plačila denarnih kazni, zadosti substancirano
oziroma konkretizirano trditveno podlago predloga tožnikov, s katero
izkazujejo verjeten obstoj predpostavk iz 2. in 3. alinee 2. odst.
272. člena ZIZ.
V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze
začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v
primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske
zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat
ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).
pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - vlaganje v nepremičnino
Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja 61. člen Stanovanjskega
zakona (v nadaljevanju SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s spremembami), po
katerem ima najemnik po izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve
neamortiziranega dela koristnih vlaganj v stanovanju, ki jih je
opravil s soglasjem lastnika, če se z njim drugače ne dogovori. Poleg
te zakonske določbe pa mora sodišče upoštevati tudi dogovor med
pravdnima strankama, torej najemno pogodbo. Sodišče prve stopnje mora
tako ugotoviti, katera dela je tožnik, za katera zahteva povrnitev
stroškov, opravil; kdo nosi stroške opravljenih del po SZ in najemni
pogodbi; če gre za dela, stroške katerih po SZ in najemni pogodbi ne
nosi najemnik, ali gre za koristna neamortizirana vlaganja in ali je
lastnik za vsa vlaganja dal soglasje.
Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.
ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - silobran - prekoračen silobran - vmesna sodba na drugi stopnji
Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji
prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni
upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.
Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter
uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo
telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z
ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.
Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega
ravnanja ne izključuje.
Pravdno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja
kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, zato v pravdnem postopku
ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale toženčevo
odgovrnost na škodo.