• Najdi
  • 1
  • od 5
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep III Cpg 1096/2005
    27.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48564
    ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 36/3, 60, 60/2, 36, 36/1, 36/2, 36/3, 60, 60/2. ZIZ člen 107, 107/3, 136, 138, 138/1, 107, 107/3, 136, 138, 138/1.
    zastavna pravica - prisilna poravnava - ločitveni upnik
    Ker je bil sklep o izvršbi dolžnikovima dolžnikoma vročen že

    5.5.2004, postopek prisilne poravnave nad dolžnikom pa se je začel

    šele 8.10.2004, potrjena prisilna poravnava za upnike ne more imeti

    pravnega učinka niti se nanje ne morajo nanašati učinki začetka

    postopka prisilne poravnave iz 3. odstavka 36. člena ZPPSL.

     
  • 2.
    VDS sklep Pdp 769/2005
    27.7.2005
    delovno pravo
    VDS03830
    ZPP člen 284, 286, 284, 286. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
    prvi narok za glavno obravnavo - umik tožbe - izostanek z naroka
    Če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, fikcija umika tožbe po 2. odst. 28. člena ZDSS-1 ne pride v poštev.

     
  • 3.
    VSL sklep II Cp 625/2005
    27.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50045
    ZOR člen 414, 414/1, 425, 414, 414/1, 425.
    solidarna odgovornost
    Solidarnosti obveznosti se praviloma ne domneva in mora zanjo

    obstajati nek pravni temelj. Obveznosti so solidarne, ker tako določa

    pravni predpis ali je tako dogovorjeno s pravnim poslom. Po oceni

    pritožbenega sodišča tak pravni predpis ni le zakon, ampak vsak

    splošni akt, izdan na podlagi zakona, torej tudi odlok, v konkretnem

    primeru Odlok o oskrbi z vodo, sprejet na podlagi Zakona o komunalnih

    dejavnostih. Pravna narava solidarne obveznosti se namreč razlikuje

    od solidarnosti na upniški strani, ki nima nobene varstvene funkcije.

    Prav zaradi tega Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) solidarnosti

    na pasivni strani ne omejuje z določbo, da je solidarnost lahko le

    dogovorjena ali določena z zakonom, kot to izrecno določa 425. člen

    ZOR za primere solidarnosti na upniški strani.

     
  • 4.
    VDS sklep Pdp 1004/2005
    27.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03027
    ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3.
    začasna odredba - odpoved
    Tožnik ne more šele ob vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti

    odpovedi PZ iz krivdnih razlogov predlagati izdaje začasne odredbe,

    da se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi

    zadrži do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (3.

    odstavek 85. člena ZDR). Predpostavka za izdajo začasne odredbe po 3.

    odst. 85. člena ZDR je, da sindikat nasprotuje odpovedi in da delavec

    že pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja odpovedi PZ po 1.

    odstavku 85. člena ZDR, česar pa tožnik ni storil, zato je bil

    predlog za izdajo začasne odredbe zakonito zavrnjen.

     
  • 5.
    VSL sklep IV Cp 3734/2005
    27.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51335
    ZZZDR člen 106, 106. ZPP člen 411, 411.
    začasna odredba
    Izdaja začasne odredbe o stikih po 106. členu ZZZDR ne more

    teči vzporedno s pravdo na razvezo zakonske zveze, dodelitve

    otroka, plačevanja preživnine in določitvi stikov. Gre za

    podvajanje postopkov, saj po določbi 411. člena ZPP sodišče

    odloči o začasni odredbi v zvezi s stiki v pravdnem postopku

    med pravo.

     
  • 6.
    VSC sklep Cp 1213/2005
    27.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01152
    ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38/4, 38, 38c, 38c/2, 38/4.
    uvedba postopka - uradna dolžnost - varščina - predujem - izvršitelj - izvršilni stroški
    Sodišče prve stopnje nima pravne podlage, da odloči o obračunu izvršitelja uradoma, ne da bi upnik takšno postopanje v določenem osem dnevnem roku zahteval od sodišča. Prav tako pa ni imelo podlage za preizkus izvršiteljevega obračuna za delo in stroškov v IV. odst. 38. čl. ZIZ, ki določa če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.

     
  • 7.
    VSL sodba I Cp 1558/04
    27.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51161
    ZOR člen 156, 156/1, 156, 156/1. ZJC člen 4, 4.
    zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
    Ker je tožena stranka dokazala, da oporni zid stoji za njeni parceli

    in ne na javni poti, občina pa je dokazala, da je javna pot ustrezna

    glede na promet, ki naj se po njej odvija, je pravilno zavrnjen

    zahtevek, s katero je tožeča stranka na podlagi 156. člena zahtevala

    odstranitev opornega zidu z javne poti. Tožeča stranka ni dokazala

    nevarnosti in večje škode, tožena stranka pa je dokazala, da ni

    podana protipravnost njenega ravnanja.

     
  • 8.
    VSL sklep II Cp 3477/2005
    27.7.2005
    stvarno pravo
    VSL50983
    ZDEn člen 78, 78. SPZ člen 26, 29, 35, 26, 29, 35.
    motenje soposesti - varstvo soposesti - detentor
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec že od leta 2001

    obdeluje sporno parcelo kot kooperant A. na podlagi sklenjene pogodbe

    o medsebojnem sodelovanju in da očitani motilni poseg pomeni zgolj

    izvrševanje na podlagi te pogodbe naročenih kmetijskih opravil. Zato

    je materialnopravno pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da ne

    gre za dejanje motenja posesti, ki bi terjalo sodno varstvo,

    kakršnega uveljavlja tožnik v tožbi, temveč za dopustno dejanje, ki

    preprečuje sodno varstvo iz naslova motenja posesti.

     
  • 9.
    VDS sodba Pdp 827/2004
    21.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03012
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved - subjektivni rok - zagovor
    Izredno je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1.

    odstavka 111. člena ZDR v 15 dneh od dneva seznanitve z razlogi za

    odpoved (2. odstavek 110. člena ZDR). Ta dikcija je nekoliko drugačna

    od prejšnje, ko je bilo mogoče uvesti in voditi disciplinski postopek

    (tega sta delno nadomestili redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

    krivdnega razloga in izredna odpoved) v določenem roku od dneva, ko

    se je izvedelo za kršitev in storilca, torej preden je bil ugotovljen

    subjektivni odnos storilca do kršitve. Po novem ZDR pa je izredna

    odpoved, zlasti iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 111 člena ZDR

    (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene

    ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) možna šele, ko se ugotovi

    tudi delavčev subjektivni odnos do kršitve - tedaj šele delodajalec

    oceni, ali so pogoji za izredno odpoved izpolnjeni ali ne. Zato pri

    navedenem razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 15-dnevni

    rok za podajo odpovedi začne teči od tega trenutka dalje.

     
  • 10.
    VDS sklep Pdp 1596/2004
    21.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03018
    ZDR člen 86, 86/2, 88, 88/3, 90, 90/1, 204, 204/3, 102a. ZDR člen 86, 86/2, 88, 88/3, 90, 90/1, 204, 204/3, 102a, 86, 86/2, 88, 88/3, 90, 90/1, 204, 204/3, 102a.
    sodno varstvo - odpoved - rok
    Tudi v primeru odpovedi PZ s ponudbo nove pogodbe začne 30 dnevni

    prekluzivni rok za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR teči z

    dnem vročitve odpovedi PZ s ponudbo nove in ne z dnem prenehanja

    delovnega razmerja.

    Izostanek opozorila na pravno varstvo v odpovedi PZ (86/2 člen ZDR)

    ne pomeni, da rok za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR ne

    začne teči od vročitve odpovedi PZ s ponudbo nove. Novi ZDR namreč

    nima določbe, da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim

    poukom ne more iti v škodo delavca, kot je to določal 102a člen

    ZDR/90.

     
  • 11.
    VSL sklep III Cp 3683/2005
    20.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49767
    ZIZ člen 64, 64.
    ugovor tretjega
    Ugovor tretjega (64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v

    nadaljevanju ZIZ) se lahko po naravi stvari nanaša le na drugo točko

    sklepa o izvršbi, v kateri sodišče dovoli izvršbo s tistimi sredstvi,

    ki jih v predlogu za izvršbo navede upnik.

     
  • 12.
    VSL sodba I Cpg 987/2003
    20.7.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL06589
    ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.
    plačilo premije - začetek zavarovanja
    Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

     
  • 13.
    VSL sodba II Cp 1121/2004
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50979
    ZPP člen 14, 14.
    vezanost na kazensko sodbo
    Pravdno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja

    kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, zato v pravdnem postopku

    ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale toženčevo

    odgovrnost na škodo.

     
  • 14.
    VSL sklep II Cp 3698/2005
    20.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50041
    ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1, 168, 168/2, 168/3, 272, 272/1. ZZK-1 člen 142, 142/2, 150, 150/2, 142, 142/2, 150, 150/2.
    začasna odredba - načelo pravnega prednika - vpis
    Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

    lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne

    listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v

    izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu

    pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega

    stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med

    prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih

    zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi,

    zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki

    bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega

    prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi

    (2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za

    vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ

    vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

    listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o

    nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži

    presoje.

     
  • 15.
    VSL sklep IV Cp 3060/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51334
    ZZZDR člen 98, 98.
    izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija
    1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

    očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

    ko postane polnoleten.

    2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

    v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

    pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

    je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

    čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

    dejstva.

    Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

    presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

    vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

    ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

    genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

    identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

    je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

    Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

    pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

    pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

    nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

    vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

     
  • 16.
    VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2153/2004
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50559
    ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1.
    povzročitev škode - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - silobran - prekoračen silobran - vmesna sodba na drugi stopnji
    Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji

    prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni

    upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.

    Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter

    uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo

    telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z

    ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.

    Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega

    ravnanja ne izključuje.

     
  • 17.
    VSL sklep IV Cp 2292/2005
    20.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51318
    ZPP člen 415, 415/2, 415/3, 415, 415/2, 415/3.
    umik predloga - razveza zakonske zveze
    V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze

    začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v

    primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske

    zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat

    ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).

     
  • 18.
    VSL sklep I Cp 1092/2004
    20.7.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50386
    ZOR člen 107, 107/2, 107, 107/2. ZKZ člen 22, 22.
    zaščitena kmetija - delitev
    Za pravilno razlago 2. odstavka 107. člena ZOR je treba ugotoviti,

    ali je bila sporna kupoprodajna pogodba izpolnjena in ali gre za

    prepoved prometa z zemljiščem v pomenu prepovedi manjšega pomena. V

    trenutku prodaje je bila sporna parcela del zaščitene kmetije, ki je

    nekaj mesecev zatem izgubila ta status in je pridobila status

    stavbnega zemljišča. Prodajalec pogodbe ni izpodbijal, dediči pa

    trdijo, da je ta pogodba nična zaradi določbe 22. člena Zakona o

    kmetijskih zemljiščih.

     
  • 19.
    VSL sodba in sklep I Cp 2128/2004
    20.7.2005
    pravo vrednostnih papirjev - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50383
    ZOR člen 234, 235, 239, 240, 234, 235, 239, 240. ZS člen 99, 101, 99, 101.
    vrednostni papirji - stvarna pristojnost - pristojnost
    Razmerje med splošnimi določbami ZOR o vrednostnih papirjih ter med

    posebnimi predpisi, ki podrobneje regulirajo posamezne vrste

    vrednostnih papirjev, se ravna po splošnem interpretacijskem pravilu,

    po katerem specialni zakon razveljavlja splošnega, vendar pa to ne

    pomeni, da iz tega razloga splošnih določb ZOR sploh ni mogoče

    uporabiti. Splošna pravila ZOR se namreč še vedno uporabljajo za

    vrednostne papirje, ki s specialnimi predpisi niso urejeni, to je za

    t.i. inominatne vrednostne papirje.

    V trenutku, ko je delodajalec tožniku izročil vrednostni papir, je

    tožnikova premoženjska pravica izgubila pomen pravice iz delovnega

    razmerja, saj se je spremenila v pravico iz vrednostnega papirja,

    torej v premoženjsko pravico, ki izvira iz civilnopravnega razmerja.

    Za odločanje o takih sporih pa je določena pristojnost sodišča

    splošne pristojnosti.

     
  • 20.
    VSL sklep I Cp 1849/2004
    20.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50567
    SZ člen 42, 46, 61, 42, 46, 61.
    pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - vlaganje v nepremičnino
    Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja 61. člen Stanovanjskega

    zakona (v nadaljevanju SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s spremembami), po

    katerem ima najemnik po izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve

    neamortiziranega dela koristnih vlaganj v stanovanju, ki jih je

    opravil s soglasjem lastnika, če se z njim drugače ne dogovori. Poleg

    te zakonske določbe pa mora sodišče upoštevati tudi dogovor med

    pravdnima strankama, torej najemno pogodbo. Sodišče prve stopnje mora

    tako ugotoviti, katera dela je tožnik, za katera zahteva povrnitev

    stroškov, opravil; kdo nosi stroške opravljenih del po SZ in najemni

    pogodbi; če gre za dela, stroške katerih po SZ in najemni pogodbi ne

    nosi najemnik, ali gre za koristna neamortizirana vlaganja in ali je

    lastnik za vsa vlaganja dal soglasje.

     
  • 1
  • od 5
  • >
  • >>