ZDEn člen 78, 78. SPZ člen 26, 29, 35, 26, 29, 35.
motenje soposesti - varstvo soposesti - detentor
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec že od leta 2001
obdeluje sporno parcelo kot kooperant A. na podlagi sklenjene pogodbe
o medsebojnem sodelovanju in da očitani motilni poseg pomeni zgolj
izvrševanje na podlagi te pogodbe naročenih kmetijskih opravil. Zato
je materialnopravno pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da ne
gre za dejanje motenja posesti, ki bi terjalo sodno varstvo,
kakršnega uveljavlja tožnik v tožbi, temveč za dopustno dejanje, ki
preprečuje sodno varstvo iz naslova motenja posesti.
prvi narok za glavno obravnavo - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka
Če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, fikcija umika tožbe po 2. odst. 28. člena ZDSS-1 ne pride v poštev.
Ker je bil sklep o izvršbi dolžnikovima dolžnikoma vročen že
5.5.2004, postopek prisilne poravnave nad dolžnikom pa se je začel
šele 8.10.2004, potrjena prisilna poravnava za upnike ne more imeti
pravnega učinka niti se nanje ne morajo nanašati učinki začetka
postopka prisilne poravnave iz 3. odstavka 36. člena ZPPSL.
Izdaja začasne odredbe o stikih po 106. členu ZZZDR ne more
teči vzporedno s pravdo na razvezo zakonske zveze, dodelitve
otroka, plačevanja preživnine in določitvi stikov. Gre za
podvajanje postopkov, saj po določbi 411. člena ZPP sodišče
odloči o začasni odredbi v zvezi s stiki v pravdnem postopku
med pravo.
Sodišče prve stopnje nima pravne podlage, da odloči o obračunu izvršitelja uradoma, ne da bi upnik takšno postopanje v določenem osem dnevnem roku zahteval od sodišča. Prav tako pa ni imelo podlage za preizkus izvršiteljevega obračuna za delo in stroškov v IV. odst. 38. čl. ZIZ, ki določa če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.
Tožnik ne more šele ob vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ iz krivdnih razlogov predlagati izdaje začasne odredbe, da se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi zadrži do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (3. odstavek 85. člena ZDR). Predpostavka za izdajo začasne odredbe po 3. odst. 85. člena ZDR je, da sindikat nasprotuje odpovedi in da delavec že pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja odpovedi PZ po 1. odstavku 85. člena ZDR, česar pa tožnik ni storil, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe zakonito zavrnjen.
Solidarnosti obveznosti se praviloma ne domneva in mora zanjo
obstajati nek pravni temelj. Obveznosti so solidarne, ker tako določa
pravni predpis ali je tako dogovorjeno s pravnim poslom. Po oceni
pritožbenega sodišča tak pravni predpis ni le zakon, ampak vsak
splošni akt, izdan na podlagi zakona, torej tudi odlok, v konkretnem
primeru Odlok o oskrbi z vodo, sprejet na podlagi Zakona o komunalnih
dejavnostih. Pravna narava solidarne obveznosti se namreč razlikuje
od solidarnosti na upniški strani, ki nima nobene varstvene funkcije.
Prav zaradi tega Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) solidarnosti
na pasivni strani ne omejuje z določbo, da je solidarnost lahko le
dogovorjena ali določena z zakonom, kot to izrecno določa 425. člen
ZOR za primere solidarnosti na upniški strani.
Ker je tožena stranka dokazala, da oporni zid stoji za njeni parceli
in ne na javni poti, občina pa je dokazala, da je javna pot ustrezna
glede na promet, ki naj se po njej odvija, je pravilno zavrnjen
zahtevek, s katero je tožeča stranka na podlagi 156. člena zahtevala
odstranitev opornega zidu z javne poti. Tožeča stranka ni dokazala
nevarnosti in večje škode, tožena stranka pa je dokazala, da ni
podana protipravnost njenega ravnanja.
ZPP člen 284, 286, 284, 286. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
prvi narok za glavno obravnavo - umik tožbe - izostanek z naroka
Če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, fikcija umika tožbe po 2. odst. 28. člena ZDSS-1 ne pride v poštev.
kolektivni delovni spor - volitve v svet delavcev - rok za sodno varstvo - objava izida volitev
1. V kolektivnem delovnem sporu glede razveljavitve volitev članov sveta delavcev javnega zavoda (oz. gospodarske družbe) je nasprotni udeleženec volilna komisija oz. svet delavcev, ne pa delodajalec, v okviru katerega delavci uresničujejo pravice iz ZSDU. Skladno s 54. členom ZSDU je obveznost delodajalca le kritje nujnih in potrebnih stroškov za tehnično izvedbo volitev, na postopek volitev pa delodajalec nima vsebinskega vpliva. 2. V primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, začne 8 dnevni rok za razveljavitev volitev iz 1. odstavka 53. člena ZSDU teči z dnem javne objave rezultatov volitev (oglasna deska, intranet) in ne z dnem, ko predlagatelji oz. kandidati za člane sveta delavcev izvedo za bistvene kršitve postopka volitev.
Tudi v primeru odpovedi PZ s ponudbo nove pogodbe začne 30 dnevni prekluzivni rok za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR teči z dnem vročitve odpovedi PZ s ponudbo nove in ne z dnem prenehanja delovnega razmerja.
Izostanek opozorila na pravno varstvo v odpovedi PZ (86/2 člen ZDR) ne pomeni, da rok za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR ne začne teči od vročitve odpovedi PZ s ponudbo nove. Novi ZDR namreč nima določbe, da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more iti v škodo delavca, kot je to določal 102a člen ZDR/90.
Izredno je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR v 15 dneh od dneva seznanitve z razlogi za odpoved (2. odstavek 110. člena ZDR). Ta dikcija je nekoliko drugačna od prejšnje, ko je bilo mogoče uvesti in voditi disciplinski postopek (tega sta delno nadomestili redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in izredna odpoved) v določenem roku od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in storilca, torej preden je bil ugotovljen subjektivni odnos storilca do kršitve. Po novem ZDR pa je izredna odpoved, zlasti iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 111 člena ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) možna šele, ko se ugotovi tudi delavčev subjektivni odnos do kršitve - tedaj šele delodajalec oceni, ali so pogoji za izredno odpoved izpolnjeni ali ne. Zato pri navedenem razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 15-dnevni rok za podajo odpovedi začne teči od tega trenutka dalje.
Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji
prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni
upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.
Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter
uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo
telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z
ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.
Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega
ravnanja ne izključuje.
Ugovor tretjega (64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v
nadaljevanju ZIZ) se lahko po naravi stvari nanaša le na drugo točko
sklepa o izvršbi, v kateri sodišče dovoli izvršbo s tistimi sredstvi,
ki jih v predlogu za izvršbo navede upnik.
Za pravilno razlago 2. odstavka 107. člena ZOR je treba ugotoviti,
ali je bila sporna kupoprodajna pogodba izpolnjena in ali gre za
prepoved prometa z zemljiščem v pomenu prepovedi manjšega pomena. V
trenutku prodaje je bila sporna parcela del zaščitene kmetije, ki je
nekaj mesecev zatem izgubila ta status in je pridobila status
stavbnega zemljišča. Prodajalec pogodbe ni izpodbijal, dediči pa
trdijo, da je ta pogodba nična zaradi določbe 22. člena Zakona o
kmetijskih zemljiščih.
1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija
očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,
ko postane polnoleten.
2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve
v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost
pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato
je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice
čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna
dejstva.
Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste
presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala
vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo
ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA
genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši
identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza
je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.
Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA
pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je
pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi
nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo
vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.
pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost
Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk
takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,
odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.
Obveznost staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z
rojstvom otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo
vsak mesec. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je
zato preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo
zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do
dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot
tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega
dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86, stran 12).
V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora zvišanje s
pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je odločilno, da
preživnino, upoštevajoč spremenjene okoliščine, zviša sodišče. Šele s
trenutkom odločitve sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje
oziroma koliko znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.
Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti sodbe
zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne plača v
paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki zapadejo v
plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu
ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem delu (3. odstavek izreka)
spremenilo tako, da tožena stranka dolguje zamudne obresti le od
zamude dalje, torej glede do pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med
določeno in zvišano preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v
roku za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti.
Ker slovenski državljani v Republiki Hrvaški ne morejo biti
denacionalizacijski upravičenci in zato ni podan pogoj vzajemnosti iz
3. odstavka 9. člena ZDEN, P. M. ne more biti denacionalizacijska
upravičenka.
Pravdno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja
kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, zato v pravdnem postopku
ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale toženčevo
odgovrnost na škodo.