ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/4.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - opravljanje zdravstvene storitve - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - plačilo zdravstvenih storitev - splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 - retroaktivna uporaba dogovora - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike - nesporna dejstva
Dogovor o retroaktivni uporabi Splošnega dogovora pomeni, da se uporablja tudi za akte in dejanja iz obdobja pred sprejemom tega dogovora in za urejanje razmerij na njegovi podlagi od 1. 1. 2017. Datum sklenitve Splošnega dogovora zato nujno izgubi odločilni pomen za opredeljevanje časovnega okvira Splošnega dogovora za leto 2017. Tudi določba 9. člena, vključno s četrtim odstavkom, ki na abstraktni ravni ureja dolžnost avtomatičnega upoštevanja dinamike plačnih sprememb v javnem sektorju, je po dogovoru o retroaktivni uporabi upoštevna od 1. 1. 2017.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00070075
ZPP člen 8, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. OZ člen 6, 147, 147/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - otrok kot oškodovanec - ravnanje lege artis - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - nepravilno zdravljenje - opustitev ravnanja - verjetnost zapleta - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odločanje po prostem preudarku - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca medicinske stroke - izvedena priča - zavrnitev izvedbe dokaza - pravilna dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati vzročne zveze med zatrjevanim nepravilnim ravnanjem tožene stranke in tožnikovo škodo s potrebno (več kot 50 %) verjetnostjo. Glede na skladni izvedeniški mnenji je bolj verjetno, da bi tožnik (21-mesečni otrok) enako škodo utrpel tudi ob bolj optimalnem naročanju ponovnih preiskav in ob hitrejšem prihodu transportne ekipe, saj prihaja do enakih oziroma hujših zapletov (smrt) tudi ob zgodnjem in ustreznem zdravljenju z antibiotikom.
Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Kljub morebitnemu strokovnemu znanju izvedene priče ne smejo prevzeti vloge izvedenca.
Zakon določa pogoje, ki morajo biti podani, da se na račun varnosti pacienta in drugih, ki bi jih utegnil ogrožati, lahko poseže v njegove druge temeljne pravice, zlasti do osebne svobode oz. do svobode gibanja. Ali so ti pogoji dejansko podani v vsakem konkreten primeru, pa je primarno strokovno vprašanje (ali ima pacient moteno presojo realnosti in kontrole svojega ravnanja, ali ima duševne motnje), ki ne more biti regulirano z nekakšnimi pravnimi smernicami, za katere se zavzema pritožba.
Da bi bil tožnik ob premestitvi tako močno blodnjav in vznemirjen, da bi bila ustreznejša njegova oskrba na zaprtem oddelku, ni potrdila nobena priča, niti to ne izhaja iz zdravstvene dokumentacije ali poročila komisije za izredni nadzor.
OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 151.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - cena zdravstvenih storitev - plačilo zakonskih zamudnih obresti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - začetek teka zamudnih obresti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - potrebni stroški postopka
Rok za plačilo storitev v Splošnem dogovoru je opredeljen za zneske, ki med izvajalcem in Zavodom niso sporni; če pa se se izvajalec ne strinja z obvestilom Zavoda, ki opredeli višino zanj nespornega dolgovanega zneska iz zdravstvene blagajne in ki je podlaga za izstavitev pravilnega računa, mora izvajalec seznaniti Zavod s svojim stališčem, saj sicer Zavod in izvajalec ne moreta pristopiti k reševanju spornega dela domnevne obveznosti Zavoda.
Iz besedila relevantnih določb Splošnega dogovora tako ni mogoče izpeljati, da je rok za plačilo zneska, ki je med izvajalcem in Zavodom sporen, opredeljen vnaprej.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00071102
OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1, 378/2. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 37, 37/6, 40, 40/2, 40/2-4.6.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - zakonite zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
V določilih Pogodbe in Splošnega dogovora za leto 2017, na katere se je skliceval tožnik, ni bil določen rok za plačilo tistih zdravstvenih storitev, katerih plačilo je bilo med pravdnima strankama sporno.
V procesu obračunavanja in plačevanja zdravstvenih storitev ima vsak izvajalec zdravstvenih storitev sodelovalno dolžnost, da v primeru razhajanj z ZZZS glede višine cene zdravstvenih storitev, po prejemu obvestila o višini obračuna za posamezno obračunsko obdobje, ki ga sestavi ZZZS, tega takrat opozori na to razhajanje.
Tudi če ima tožnikov zahtevek za plačilo višjih cen zdravstvenih storitev izpolnitveno naravo, rok za izpolnitev takšne obveznosti toženca v sklenjenih pogodbah med pravdnima strankama ni bil določen. Zato je toženec v skladu z drugim odstavkom 299. člena OZ prišel v zamudo z iztekom 8 dnevnega roka za plačilo, ki mu ga je tožnik podal v zahtevku za povrnitev škode.
JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00066118
ZZVZZ člen 63, 66. OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 37/6, 39, 40.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
Spremembe višine plač zdravnikov in zobozdravnikov so bile vsem deležnikom znane oziroma bi morale biti znane že več kot dva meseca pred sprejetjem Splošnega dogovora za leto 2017. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka povišanja plač zdravnikov in zobozdravnikov ni bila dolžna avtomatično upoštevati pri kalkulaciji cen. To povišanje bi namreč moralo biti upoštevano že pri sklenitvi Splošnega dogovora za leto 2017.
Splošni dogovor za leto 2017 in Pogodba določata le rok za plačilo zdravstvenih storitev izvajalki s strani Zavoda v primerih, ko plačilo ni sporno. Za primer, ko je plačilo zdravstvenih storitev med strankama sporno, pa je potrebno uporabiti specialno določbo šestega odstavka 37. člena Splošnega dogovora za leto 2017, ki ureja poseben postopek obračunavanja sporne obveznosti tožene stranke. Glede na navedeno je tako v tem primeru za presojo trenutka nastopa zamude treba uporabiti določilo drugega odstavka 299. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00059224
ZZVZZ člen 63, 65, 66.
delna vmesna sodba - namenska razlaga - javni zavod - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zdravstvena dejavnost - opravljanje zdravstvene storitve - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - plačilo zdravstvenih storitev - splošni dogovor - splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - izpolnitev pogodbe - sprejem splošnega dogovora - sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade - javni uslužbenci - kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike - aneks h kolektivni pogodbi
Neutemeljen je očitek, da je bila tožeča stranka povsem pasivna in pred podpisom Pogodbe ni zahtevala odločanja na arbitraži oziroma zahtevala sklenitve aneksa k Pogodbi. Kot že navedeno, četrti odstavek 9. člena SD 2017 določa, da se v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev avtomatično upoštevajo sprejete spremembe, do katerih bi prišlo, če vlada in reprezentativni sindikat javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač in druga vprašanja, ki zadevajo plače, kar izhaja tudi iz razlogov odločbe VSRS III Ips 5/2021.
OZ člen 165, 239, 239/1, 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/4, 37, 37/6, 39.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 - zakonske zamudne obresti - plačilo zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - pravna narava zahtevka - zapadlost terjatve - odškodninski zahtevek - trenutek nastanka škode - izpolnitveni zahtevek - določen rok za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
Za presojo pravne narave zahtevka ni pomembno, kako ga je tožeča stranka v tožbi poimenovala in pravno opredelila, ampak je bistveno to, s kakšno dejansko podlago ga je utemeljevala. Po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ni vtoževala škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, ampak je zahtevala izpolnitev denarne pogodbene obveznosti, tj. plačilo denarnega zneska, dolgovanega po Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za obdobje 2016 - 2020.
Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Za ugotovitev časa nastopa zamude je odločilno vprašanje, ali je bil rok za izpolnitev obveznosti določen ali vsaj določljiv.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ker je bila avtomatična korekcija cen obveznost tožene stranke, bi ta najkasneje ob zapadlosti obračunskega računa, izdanega po izdelanem letnem končnem obračunu, morala plačati tudi višjo ceno zdravstvenih storitev, ki je posledica povišanja plač delavcev tožeče stranke zaradi sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dodaten poziv upnika, kot je predviden za primer, ko rok izpolnitve ni določen, ni bil potreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00054623
OZ člen 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 157, 158, 158/1, 158/2, 163, 163/4. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/4.
javni sektor - sprememba višine plače - cena zdravstvenih storitev - plačilo opravljenih storitev - zapadlost - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi - stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe
Glede zahtevka za plačilo zamudnih obresti je bila tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila 26. 8. 2020, jasna. V 5. točki tožbe je trdila, da je tožena stranka v zamudi z izplačilom opravljenih storitev najmanj od časa zapadlosti obračunskega računa, ki ga je bilo potrebno izdati na podlagi prejetega letnega obračuna medsebojnih obveznosti. Trdila je, da je na podlagi končnega letnega obračuna izdani poračun št. ZP17000009 z dne 30. 1. 2018, ki ni upošteval višje cene storitev, zapadel v plačilo 1. 3. 2018. Tem neprerekanim navedbam je sledilo tudi sodišče prve stopnje pri odločitvi, da prizna zamudne obresti od prepozno izpolnjene obveznosti tožene stranke za čas od 2. 3. 2018. Zato ni mogoče slediti pritožnici, da je imelo sodišče prve stopnje na podlagi trditev tožeče stranke o nastali škodi zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, potem ko je ugotovilo, da ji škoda ni nastala, tudi podlago za zavrnitev zahtevka za plačilo zamudnih obresti od neutemeljeno vtoževane odškodnine. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru v sodbi in sklepu o ustavitvi postopka odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. Deleža stroškov v izreku ni opredelilo. Odločitev je oprlo na dejstvo, da ni mogoče šteti, da je dala tožeča stranka povod za tožbo. Zato je ocenilo, da tožena stranka v tem postopku ni uspela in da je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru tožeča stranka v pravdi ni uspela v celoti. V enem delu je sodišče namreč ustavilo postopek zaradi umika tožbe, v enem delu je zahtevku ugodilo, v enem delu pa je zahtevek zavrnilo. Za umik tožbe veljajo posebna pravila, ki so določena v 158. členu ZPP in se za stroške zaradi umika tožbe ne uporablja pravilo uspeha s tožbo, prav tako pa tudi ne pravilo "ne povoda" za tožbo. Odločitev o tem, da tožena stranka nosi stroške postopka, ki temelji na uporabi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, ni pravilna.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje s sklepom odloči o stroških postopka tudi po višini.
OZ člen 165, 239, 246, 299, 299/1, 378, 378/1. ZZVZZ člen 63, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 66, 66-1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 39.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - zapadlost odškodnine - nastop zamude dolžnika - pogodbena obveznost
V skladu z določbo prvega odstavka 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Le če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ).
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude, torej neizpolnitev obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00052096
OZ člen 190, 191, 197, 200, 200/1, 200/2. ZZVZZ člen 23, 23/1-13, 63 - 68, 80. ZZDej člen 7, 7/1-6, 8, 8/1, 31, 44f, 44f/3.
neupravičena obogatitev - zdravstvena dejavnost - javna služba - obvezno zdravstveno zavarovanje - pogoji za obogatitveni zahtevek - korist okoriščenega - pridržek pravice zahtevati vračilo - izognitev sili - poslovodstvo brez naročila - pasivna legitimacija - notifikacijska dolžnost gestorja
V III. poglavju ZZVZZ je urejen postopek sprejemanja pravne podlage (splošni dogovor) za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Na takšen način se med drugim določajo tudi zgornje meje porabe javnih sredstev za zdravstvene storitve v javni mreži, omejuje pa se tudi krog izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so vključeni v javno zdravstveno mrežo. Ta pravila pa v ničemer ne vplivajo na presojo določil o neupravičeni obogatitvi. Ta institut je v obligacijskem pravu samostojen vir obveznosti, zato je potrebno v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali so izpolnjene zatrjevane predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Okoliščine v zvezi z nujnostjo izvajanja storitev zdravstvene nege, kot jih zatrjuje pritožnica, je po presoji pritožbenega sodišča potrebno obravnavati v okviru pravil o poslovodstvu brez naročila. Tožnica je vede opravila tuj posel z namenom pomoči oziroma solidarnosti do njenih oskrbovancev. Bistvena značilnost gestije je prav načelo medsebojne pomoči. Po pravilih o poslovodstvu brez naročila je lahko pasivno legitimiran le tisti subjekt, za katerega je gestor opravil posel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00050409
ZZDej člen 87. ZDru-1 člen 14, 14/1. ZZdrS člen 71, 71/1. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije (2004) člen 74, 74/2. Pravilnik o disciplinski odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije in o postopku pred Razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije (2018) člen 82, 82/2.
objektivna sprememba tožbe - oblikovalna tožba - disciplinski ukrep - postopek pred razsodišči - uporaba milejšega predpisa - ugodnejši predpis
Že iz zahtevka, v okviru katerega tožnik izpodbija odločitev organa tožene stranke, je razvidno, da so tožnikove pravice iz razmerja s toženo stranko ogrožene (da obstaja spor), kar utemeljuje sodno intervencijo. Pritožbeno stališče, da pravni interes za oblikovalno tožbo ni podan, ker bi lahko tožnik vložil le dajatveno tožbo, bi bilo mogoče uveljaviti le v razmerju ugotovitvene do dajatvene tožbe.
Pravilno je izhodišče (sodišče prve stopnje ga povzema iz kazenskopravne teorije in prakse), da ni odločilno, kateri predpis je abstraktno gledano milejši, temveč kateri predpis je milejši glede na konkreten dejanski stan.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00048647
ZZVZZ člen 63, 63/1, 63/2. ZPP člen 243.
zdravstvena dejavnost - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - plačilo zdravstvenih storitev - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - pravna narava sklepa Vlade - pasivna legitimacija - splošni dogovor - ničnost določil - pravno vprašanje - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožeča stranka vtožuje plačilo na podlagi sklenjene Pogodbe med pravdnima strankama in ne na podlagi določil o odškodninski odgovornosti. Trdila je, da je za pravdni stranki zavezujoče določilo Splošnega dogovora, na podlagi katerega je tožena stranka zavračala plačilo za opravljene storitve pacientom povratnikom, nično in zato ne predstavlja veljavne pravne podlage za zavrnitev plačil za zdravstvene storitve, ki jih je tožeča stranka v okviru sklenjene Pogodbe, veljavnih predpisov in dopisa tožene stranke z dne 7. 8. 2018 morala opraviti. Glede na navedeno ni dvoma, da je tožena stranka, kot pogodbena stranka, pasivno legitimirana v tem sporu.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določila pravdnega postopka, ker je zavrnilo predlog za postavitev izvedenca. Vprašanje, ali je posamezno določilo nično je pravno vprašanje. Odločitev o pravnih vprašanjih je v pristojnosti sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSM00048187
ZPP člen 8, 154, 154/1, 165, 165/2, 212, 243, 340, 341, 358. OZ člen 3, 9, 15.
plačilo pogodbene obveznosti - ostali materialni stroški - izvajanje pogodbenih obveznosti pri izvajalcu zdravstvenih storitev - izvajanje zdravstvenih storitev - izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene - ugovori zavoda za zdravstveno zavarovanje - cena zdravstvenih storitev - pogoji za pridobitev plačil - namenska poraba sredstev - pogodbeno materialno pravo - dokazno breme - obračun stroškov - neenaka obravnava - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe na drugi stopnji - izvedba dokaza z izvedencem - odločitev o stroških postopka
Stvar tožnikove poslovne politike pa je, kako bo s strani toženca plačan pogodbeno dogovorjen znesek razporedil v okviru svoje ambulante.
Bi pa glede na pogodbena določila moral tožnik izkazati dodatne materialne stroške, do katerih bi bil upravičen za laboratorij referenčne ambulante, česar pa do predmetnega pravdnega postopka ni storil, ampak je to izkazoval oziroma dokazoval šele z izvedenko finančne stroke v tem postopku.
Sodišče druge stopnje ob pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam in izračunom izvedenke finančne stroke O.K., ni pa upoštevalo med strankama sklenjene pogodbe oziroma pogodbenih določb o obračunu stroškov, ki v konkretnem primeru predstavljajo veljavno in relevantno materialno pravo (vključno s prej omenjenim pogodbenim pravom).
Koncesionar je upravičen do enakega plačila, pri čemer enako plačilo pomeni, da koncesionar prejme plačilo v višini stroška, ki bi ga imel izvajalec neprekinjene zdravstvene pomoči, če bi bil koncesionar zaposlen pri izvajalcu. Po mnenju pritožbenega sodišča je pri tem treba upoštevati, da je javni zavod odvisen od financiranja s strani ZZZS in da tožena stranka pri izvajanju javne službe ni profitna ustanova, saj sme morebitni presežek prihodkov nad odhodki zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti (drugi odstavek 48. člena Zakona o zavodih). Prav zato je "strošek", ki ga ima izvajalec neprekinjene medicinske pomoči s svojimi zaposlenimi, neposredno povezan s sredstvi, do katerih je upravičen po Pogodbi z ZZZS. Od tožene stranke ni mogoče zahtevati več, kot za ta namen dobi od ZZZS. Le v tem primeru bi bili zdravniki, zaposleni pri koncesionarju, in zdravniki, zaposleni pri izvajalcu neprekinjene zdravstvene pomoči, v enakem položaju. Ni sporno, da zdravniki, zaposleni v ZD, za urgentno delo ne prejemajo nobenega dodatnega plačila, da pa se jim delo v urgentnih ambulantah šteje v redni delovni čas, kar logično pomeni, da zdravniki zaradi dela v urgentnih ambulantah opravijo manj dela v rednih ambulantah. Tožena stranka ima (enako kot tožeča) na ta račun nižje prihodke, ki jih mora pokriti na kakšen drug način. Zato določen strošek z zdravnikom, ki opravlja urgentno službo, ima in sicer v višini plačila za dni, ko zdravniki izvajajo urgentno službo. Zaradi opisane specifike javne službe, pa je treba pri ugotavljanju višine stroškov z zaposlenimi upoštevati sredstva, ki jih tožena stranka dobi s strani ZZZS v ta namen. Ker sta namreč glede obveznosti izvajati urgentno službo obe stranki v enakem položaju, je zato tožeča stranka upravičena le do sorazmernega dela sredstev, ki jih v ta namen od ZZZS dobi tožena stranka (glede na dejansko opravljeno delo v urgentni službi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00043199
OZ člen 8, 766. ZZdrS člen 21, 22, 25, 25/1. ZZ člen 48, 48/1. ZPP člen 458, 458/1, 495. Pravilnik o načinu zagotavljanja sredstev za pripravništvo, sekundariat in specializacije (2017) člen 2, 3, 4, 4/1, 4/3, 7.
opravljanje storitev - zdravstvena dejavnost - pripravništvo - sekundariat - pogodba o zaposlitvi - mandatna pogodba - nastanek obligacijskega razmerja - pravica do povračila stroškov - dodelitev sredstev iz proračuna - nalog - načelo enake vrednosti dajatev - primerna cena - postopek v sporu majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme
Toženka je svoj interes, da ji ZZZS iz proračuna refundira sredstva iz 3. člena Pravilnika, izkazala s tem, ko je na tožnico naslovila podpisan obrazec z zahtevkom iz prvega odstavka 4. člena Pravilnika. S tem pa ji je naložila (ji dala nalog), naj zanjo opravi storitev, katere vsebina je prav tako predpisana v 4. členu Pravilnika.
Pritožbeno sodišče sicer razume "ogorčenost" toženke, ki izhaja iz njenega prikrajšanja, ker mora za to, da ji poračun preko ZZZS povrne tiste stroške, ki jih ima s sekundariji, plačevati še storitve tožnice, kar v finančnem pogledu pomeni, da del stroškov, povezanih s sekundariji, nosi sama. Razume pa tudi stališče tožnice, da naročenih storitev ni dolžna opravljati zastonj. Ker pa že citirani 8. člen OZ podpira stališče tožnice, ne pa toženke, bo po presoji pritožbenega sodišča vse do trenutka drugačne pravne ureditve toženka morala sama trpeti stroške, ki predstavljajo plačilo za storitve, ki jih po toženkinem nalogu izvaja tožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00045484
ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. ZZVZZ člen 63.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izvajanje zdravstvenih storitev - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - navodilo ZZZS - avtonomno pravo - dokazovanje - izvedba dokazov - dovoljeni pritožbeni razlogi - napačen pravni pouk - pogodbena kazen - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Dejstvo, da se je tožena stranka v nadzorstvenem postopku sklicevala na posodobljeno verzijo Navodil za obračun zdravstvenih storitev št. 2/2018, ki takrat še ni veljala, na pravilnost odločitve ne vpliva. Sporno navodilo (da zdravnikovega svetovanja o dietoterapiji ni mogoče obračunati kot samostojne storitve) je namreč veljalo že v Navodilih za obračun zdravstvenih storitev št. 1/2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00046243
ZOR člen 195, 200. OZ člen 164, 174, 179, 188, 1060. ZKP člen 542. ZZDej člen 49. ZDoh-2 člen 27, 27-1. ZPP člen 105a, 105a/3, 125, 125/3, 130, 130/3, 199, 205, 214, 214/2, 279a, 285, 286, 286/4, 313, 313/2, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-10, 354, 357a, 358. ZIZ člen 21. ZUE člen 13. ZST-1 člen 11, 39.
povrnitev škode - kršitev osebnostnih pravic - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - zdravniška služba - opravljanje zdravniške službe - protipravnost - obseg in višina škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - neutemeljen odvzem prostosti - enotna odškodnina - sprememba valute v RS - preračun tolarjev v evre po uradni dolžnosti - zakonske zamudne obresti - obseg povrnitve škode - popolna odškodnina - dohodnina od odškodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - oprostitev plačila dohodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - analogija s kazenskim postopkom - razlaga določb zakona - uporaba analogije - povrnitev premoženjske škode - vmesna sodba - vzročna zveza - izgubljeni dohodek - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - izvršljivost - paricijski rok - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - odmera sodne takse - uporaba tarife
Že Vrhovno sodišče je v predhodnih postopkih ugotovilo in sedaj tudi pravilno sodišče prve stopnje, da je tožničin zahtevek iz naslova nepremoženjske škode po določbah Obligacijskega zakonika in ne Zakona o kazenskem postopku. To pomeni, da 1. točka 27. člena ZDoh v tem primeru ne velja. 27. člen pa našteva taksativno, kdaj se dohodnina ne plača. Davčni predpisi niso takšni, da ko po mnenju sodišča neka odškodnina ni bila posebej omenjena, je moč uporabiti analogijo. 27. člen natančno našteva primere, kdaj se dohodnina ne plača, in sicer za zahtevke za nepremoženjsko škodo po OZ je to urejeno v 5. točki 27. člena ZDoh.
Uporaba drugega odstavka 214. člena ZPP je dopustna na podlagi tretjega odstavka 130. člena ZPP-D. Zato pritožbeno sodišče ne more odpirati vprašanj o višini tega tožbenega zahtevka. Ker gre za neprerekana dejstva tudi ne more odločbe razveljaviti ali opraviti o tem glavne obravnave na drugi stopnji. Zato je bilo treba zaradi zmotne uporabe materialnega prava (174. člena OZ in drugega odstavka 214. člena ZPP) pritožbi v tem delu ugoditi in prisoditi zahtevano škodo iz naslova izpadlega dohodka (358. člen ZPP). Pritožbeno sodišče tudi opozarja na dolžino postopka in možnost tožene stranke in stranskega intervenienta, da bi te ugovore podala, pa teh ugovorov ni bilo.
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 131, 131/1, 169, 186, 186/1, 186/4.
odškodnina zaradi zdravniške napake - zobozdravstvo - nestrokovna izvedba zobozdravstvene storitve - poklicna odgovornost - standard skrbnega zdravnika - strokovna (medicinska) napaka - strokovna napaka zdravnika - medicinski zaplet - pomanjkljiva dokumentacija - dokazno gradivo - nasprotna izvedenska mnenja - dokazno breme - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrbnost strokovnjaka - protipravnost ravnanja zdravnika - obligacija prizadevanja - obligacija uspeha - vzročna zveza - nadpolovična verjetnost - stopnja prepričanja - nepremoženjska škoda - poslabšanje zdravstvenega stanja - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - premoženjska škoda - bodoča škoda - objektivna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - prispevek k nastanku škode
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme o dejstvih, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in vzročni zvezi med tem ravnanjem in nastalo škodo, res na pacientu, a pri presoji pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, je treba izhajati iz razumnih in ne prestrogih zahtev. Dejstva o poteku konkretnega posega izhajajo iz zaznavnega področja zdravnika. Pacient je nemalokrat v položaju, ko ne more zaznati, zbrati (zavarovati, shraniti v dokazne namene) vseh potrebnih okoliščin in dokumentov o svojem zdravstvenem stanju in izvedenih posegih. Zato zadošča, če v tožbi poda trditve, na podlagi katerih sodišče lahko domneva o obstoju nedopustnega ravnanja. Zdravstvena ustanova, ki razpolaga z vso dokumentacijo, nato poda substancirane trditve o dejstvih, ki obstoju strokovnih napak nasprotujejo. Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je na zdravstveni ustanovi dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja - če tega ne dokaže, ne bo zmogla razbremenitvenega dokaznega bremena.
Obveznost zdravnika ima značilnost obligacije prizadevanja, ne obligacije uspeha. To pa še ne pomeni, da za pravilno izpolnitev obveznosti medicinskega strokovnjaka zadošča vsakršno prizadevanje. Zadošča le prizadevanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Vztrajanje pri prvotni (lahko sicer sprva dobro izbrani) rešitvi, po tem, ko so bili vsadki tako divergentni, da po skladnih ugotovitvah izvedencev niso omogočali niti vstavitve niti retencije snemne proteze, pač ni ravnanje skrbnega strokovnjaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00040394
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 63. ZZDej člen 44f.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - pogodba o koncesiji - dostop do storitev - opravljanje zdravstvene storitve - fiksni stroški - uporaba poslovnega prostora - izpodbijanje dokazne ocene - zavrnitev dokaznih predlogov - nerelevantna dejstva - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - razlaga pogodbenih določil - metode razlage - jezikovna razlaga - logična razlaga zakona - sistematična razlaga
Tožeča stranka neutemeljeno enači vprašanje opravljenih zdravstvenih storitev in vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev. Če vprašanje števila opravljenih storitev res ne vpliva na obstoj pravice do glavarine, pa nedvomno ne drži, da vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev nima nobene zveze s pravico do glavarine. Zagotavljanje zdravstvenih storitev ne pomeni izvedbe določenega števila zdravstvenih storitev, temveč pomeni zagotavljanje možnosti dostopa potencialnih uporabnikov do izvajalca storitev. V ta namen se je tožeča stranka zavezala, da bo v določenem časovnem okvirju zagotavljala možnost dostopa do zdravstvenih storitev in za ta namen je tudi prejemala glavarino.