ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 154, 155, 154, 155.
stroški postopka - potrebni stroški
Ob vložitvi predloga za izvršbo stroški posebne detektivske službe niso bili potrebni, saj bi lahko upnik vse podatke, ki jih je zahteval od detektivske službe, dobil iz uradnih evidenc.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katero je zahteval plačilo glavnice za RTV naročnino v višini 2.810,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila vsake mesečne neplačane naročnine, od 15. v mesecu za vsak tekoči mesec, pa do vložitve tega predloga v izračunanem znesku 255,00 SIT in zakonite zamudne obresti od vložitve tega predloga do plačila ter sodno odmerjene stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 1.7.1998 takšno izvršbo v celoti dovolilo. Tako je upnikov zahtevek v predlogu za izvršbo določen oz. določljiv, saj iz njega točno izhaja, da upnik zahteva zakonske zamudne obresti od vložitve predloga pa do plačila. V kolikor je sodišče štelo, da takšen zahtevek oz. predlog za izvršbo ni določen ali določljiv (čl. 21 ZIZ), bi moralo takrat, ko je odločalo o dovolitvi izvršbe, ta del zavrniti.
ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1, 5, 5/1, 42, 42/1. ZPP člen 220, 220/1, 220, 220/1.
imisije - ogled
1.V sosedskem sporu je ogled odločilnega pomena, saj gre za spor, kjer se lahko sodnik z neposrednim čutnim zaznavanjem prepriča o utemeljenosti trditev ene oz. druge stranke v postopku.
2.Imisije predstavljajo enega najbolj tipičnih sosedsko pravnih institutov, za sosedsko pravo pa je značilno, da se ne omejuje samo na pravna razmerja nepremičnin, ki neposredno mejijo, ampak tudi na oddaljene nepremičnine in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V predmetni pravdi je tožničino dokazno breme glede vzročne zveze le v tem, da dokaže, da ji je škoda nastala pri operaciji, kar je tudi dokazala. Tožena stranka pa bi se odškodninske odgovornosti lahko razbremenila, če bi dokazala, da je operater ravnal tako, kot je bilo treba in da poškodba ni posledica strokovne napake, ampak zgolj operataivni zaplet, kot trdi, to pa lahko dokazuje le z zaslišanjem operaterja.
Dokazno breme, da je napake pravočasno toženec grajal, je na njem. V pritožbi sicer zatrjuje, da so postavke od 1 do 3 in od 17 do 23 dela, ki so nujno potrebna pri sanaciji ostalih ugotovljenih napak, gre za dovoz peska, zemlje, ročnega nakladanja, torej za dela, ki so nujna pri ostalih delih. Razlogovanje tožene stranke je sicer pravilno, da so citirana opravila potrebna pri sanaciji, vendar te trditve niso upoštevne, kajti ta dela se upoštevajo pri sanaciji tistih napak, ki so bile pravočasno grajane. Sodišče prve stopnje pa je izrecno povedalo, da vseh napak pri zunanji ureditvi tožencu ni uspelo dokazati, da je te pravočasno grajal.
Tožena stranka je napake odpravila in zadnji račun je bil izdan v zvezi s popravilom žlebov na strehi, to je 20.12.1999. Najpozneje takrat bi torej morala tožena stranka plačati svojo obveznost, zmanjšano za stroške, ki jih je imela z odpravo napak, saj ni bilo več razlogov za zadrževanje plačila, ne pa šele po pravnomočnosti sodbe kot napačno zatrjuje tudi tožena stranka. Tega dne je torej terjatev tožeče stranke zapadla v plačilo in od tega dne tudi tečejo zamudne obresti.