Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katero je zahteval plačilo glavnice za RTV naročnino v višini 2.810,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila vsake mesečne neplačane naročnine, od 15. v mesecu za vsak tekoči mesec, pa do vložitve tega predloga v izračunanem znesku 255,00 SIT in zakonite zamudne obresti od vložitve tega predloga do plačila ter sodno odmerjene stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 1.7.1998 takšno izvršbo v celoti dovolilo. Tako je upnikov zahtevek v predlogu za izvršbo določen oz. določljiv, saj iz njega točno izhaja, da upnik zahteva zakonske zamudne obresti od vložitve predloga pa do plačila. V kolikor je sodišče štelo, da takšen zahtevek oz. predlog za izvršbo ni določen ali določljiv (čl. 21 ZIZ), bi moralo takrat, ko je odločalo o dovolitvi izvršbe, ta del zavrniti.
Pisna izjava ima naravo zasebne listine. Listina je vsak predmet, na katerem je izražena človekova misel s pisavo. Taka listina je glede na osebo izdajatelja osebna listina, saj ni javna v smislu 2. odst. 224. čl. ZPP. To dokazno sredstvo pa ZPP pozna (224. do 228. čl. ZPP).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V predmetni pravdi je tožničino dokazno breme glede vzročne zveze le v tem, da dokaže, da ji je škoda nastala pri operaciji, kar je tudi dokazala. Tožena stranka pa bi se odškodninske odgovornosti lahko razbremenila, če bi dokazala, da je operater ravnal tako, kot je bilo treba in da poškodba ni posledica strokovne napake, ampak zgolj operataivni zaplet, kot trdi, to pa lahko dokazuje le z zaslišanjem operaterja.
Če obdolženec v pritožbi zoper novo sodbo (prva je bila razveljavljena na njegovo pritožbo zaradi nepopolnega dejanskega stanja) zatrjuje, da bo dokazal svojo nedolžnost, pa ne navede prav nobenega dokaza, s takšno navedbo ne more izpodbiti pravilno ugotovljenega dejanskega stanja.