• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 14
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sodba in sklep I Cp 1629/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50562
    ZOR člen 66, 71, 73, 458, 66, 71, 73, 458.
    navidezna pogodba - realizacija pogodbe - prodaja - bodoča stvar
    Načelo popolnosti listine (velja le tisto, kar je v predpisani obliki

    zapisano) velja le do tedaj, ko je sicer ustno sklenjena pogodba ali

    ustno sklenjeni del pogodbe, glede katere je sicer predpisana pisna

    oblika, realiziran v smislu specialne določbe cit. 73. člena ZOR. V

    tem primeru ima vse potrebne in veljavne pravne učinke tudi ustno

    sklenjena pogodba, za katero se sicer zahteva predpisana obličnost.

    Takšno ustno sklenjeno pogodbo pa je po pravilnih ugotovitvah

    prvostopnega sodišča predstavljal prav sporni disimulirani dogovor o

    prodaji garaže z nadzidkom glede na simulirani (navidezni) zapis v

    pogodbi o predkupni pravici. Neupoštevanje tega navideznega zapisa,

    ki ne izraža prave (resnične) volje pogodbenih strank, v izpodbijani

    sodbi, pomeni pravilno uporabo določbe 66. člena ZOR, po kateri

    navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, temveč velja

    prikriti pogodbeni dogovor, ki izraža pravo (resnično) voljo

    pogodbenih strank, če so izpolnjeni pogoji za njegovo veljavnost.

     
  • 202.
    VSL sodba I Cp 2282/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50587
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2. ZOR člen 414, 414.
    plačilo oskrbnine za vrtec - solidarna odgovornost
    Roditelj, ki plačuje preživnino in ne živi v družinski skupnosti z

    drugim roditeljem, ni solidarno odgovoren z drugim roditeljem za

    plačilo oskrbnine.

     
  • 203.
    VSL sodba in sklep I Cp 1653/04
    8.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL51141
    ZOR člen 339, 339/1, 339, 339/1.
    procesno pobotanje - zastaranje
    Terjatev, ki je v času uveljavljanja procesnega pobota zastarana, je

    mogoče pobotati z iztoževano, če takrat ko so se stekli pogoji za

    pobot, še ni bila zastarana.

     
  • 204.
    VSL sklep IV Cp 2738/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51330
    ZZZDR člen 10a, 130, 10a, 130. ZPP člen 339, 339/II-3, 339, 339/II-3.
    preživnina za otroka
    Okrožno sodišče ni pristojno za izdajo sklepa o sporazumu o

    preživnini med starši in polnoletnimi otroki.

     
  • 205.
    VSL sodba in sklep I Cp 1592/2004
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50363
    ZOR člen 154, 200, 154, 200. ZPP člen 324, 324.
    ugovor - pobotni ugovor
    Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne

    nasprotna tožba, ampak gre za svojevrstno uveljavljanje

    nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje v obliki toženčeve

    izjave, ki naj služi zavrnitvi (delni ali v celoti) tožnikovega

    tožbenega zahtevka. Sodišče mora zato v izreku sodbe odločiti o

    obstoju tožnikove in toženčeve terjatve in jih nato, če obstoje

    zakonski pogoji za pobot, pobotati in eventualno tožniku dosoditi

    višek njegovega zahtevka. Če pa ugotovi, da terjatev toženca ne

    obstoji, potem mora izreči, da obstoji terjatev tožnika, da ne

    obstoji terjatev toženca in s kondemnatorno odločitvijo izreči

    tožencu, da tožniku plača (tričlenski izrek sodbe - 3. odstavek 324.

    člena ZPP).

     
  • 206.
    VSC sklep Cp 767/2005
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSC01113
    ZD člen 210, 210/1, 210/2, 212, 210, 210/1, 210/2, 212.
    napotitev na pravdo - zapuščinska obravnava
    Odločanje o medsebojnih obligacijskih zahtevkih med dediči ni predmet zapuščinskega postopka.

     
  • 207.
    VSL sodba IV Cp 1955/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51317
    ZZZDR člen 106, 106/5, 129, 129a, 106, 106/5, 129, 129a. ZPP člen 421, 421/2, 421/3, 421, 421/2, 421/3.
    sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - izvršljivost - vezanost na zahtevek
    Ker dejstvo spremembe odločbe o varstvu in vzgoji ni razvidno iz

    izreka sodbe (1. točka izreka), je pritožbeno sodišče v tem delu, da

    bi preprečilo situacijo, v kateri bi obstajala dva nasprotujoča si

    izvršilna naslova o tem, kateremu od staršev naj se zaupata v varstvo

    in vzgojo mladoletna otroka, po uradni dolžnosti delno ugodilo

    pritožbi tožeče stranke in sodbo v tem delu spremenilo tako, da je iz

    spremenjenega izreka razvidna kontinuiteta in odprava vzporednosti

    dveh izvršilnih naslovov.

    Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je tožeča stranka vsebino

    sodnega varstva, ki ga je zahtevala, začrtala le z uveljavljanjem

    spremembe odločbe o varstvu in vzgoji in preživninskim zahtevkom,

    medtem ko odvzema stikov ni terjala. Sodišče prve stopnje bi zato

    moralo pri odločanju ostati v mejah tega zahtevka (1. odstavek 2.

    člena ZPP). Od pravila vezanosti na zahtevek je mogoče v

    družinskopravnih sporih odstopiti samo v zakonskih (2. odstavek 421.

    člena ZPP) in paternitetnih sporih (422. člen ZPP), ne pa v sporu o

    vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok, ki je spor iz razmerij med

    starši in otroki (primerjaj z 2. odstavkom 406. člena ZPP).

    Prekoračitev zahtevka je absolutna bistvena kršitev postopka, vendar

    pa pritožbeno sodišče nanjo pazi le na zahtevo stranke, ne pa po

    uradni dolžnosti (3. odstavek 350. člena ZPP).

     
  • 208.
    VSL sklep II Cpg 554/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05285
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 35/1, 27, 27/4, 35, 35/1.
    prekinitev izvršilnega postopka
    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je z izbrisom dolžnika

    iz sodnega registra prenehala njegova pravna subjektiviteta, saj je

    takrat prenehal obstajati. Ker pa se je to zgodilo med postopkom, saj

    kot rečeno je dolžnik ob vložitvi predloga še obstajal bi moralo

    sodišče prve stopnje uporabiti določbe 3. točke 205. člena ZPP v

    zvezi s 15. členom ZIZ, ki posebej urejajo takšno situacijo. Uporaba

    te določbe je potrebna zato, ker ima dolžnik po določbah ZFPPod (4.

    odst. 27. člena) naslednike (ustanovitelje), s katerimi je mogoče

    nadaljevati ta postopek v smislu določb 208. člena ZPP v zvezi s 15.

    členom ZIZ.

     
  • 209.
    VSL sodba I Cp 870/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50593
    ZOR člen 200, 200. ZZDej člen 47, 57.
    škoda - zdravniška napaka - odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
    V obravnavanem primeru je bila zdravnica seznanjena s tem, da tožnica

    jemlje kontracepcijske tablete, dejstvo, da predpisano zdravilo

    Rifabutin lahko zmanjša učinkovitost teh sredstev, pa je izkazano z

    izvedenskim mnenjem. Če je navedeni rizik obstajal, bi morala

    zdravnica tožnico o tem riziku poučiti, in sicer ne glede na

    verjetnost tega stranskega učinka in ne glede na dejstvo, da na

    takšen primer v svoji dolgoletni zdravniški praksi še ni naletela.

    Pojasnilna dolžnost je zakonsko urejena dolžnost, ki jo je zdravnica

    dolžna spoštovati. Ker zdravnica tožnice ni poučila o spornem

    stranskem učinku predpisanega zdravila, je bila v obravnavanem

    primeru kršena pojasnilna dolžnost.

     
  • 210.
    VSL sklep II Cp 1987/2005
    8.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50934
    ZPP člen 108, 108/4, 196, 319, 319/2, 108, 108/4, 196, 319, 319/2.
    razveza pogodbe - pasivna legitimacija - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - prodajna pogodba
    Vprašanje, ali je tožena pravilna stranka, je vprašanje pravilne

    uporabe materialnega prava (utemeljenosti tožbenega zahtevka), ne pa

    preizkus, ali je podana procesna predpostavka za pravdo. Če tožba ne

    zajema vseh nujnih sospornikov, ne pride v poštev poprava tožbe.

    Čeprav tožnik zahtevi sodišča prve stopnje na popravo tožbe ni

    sledil, sodišče prve stopnje ni bilo upravičeno uporabiti določbe 4.

    odst. 108. čl. ZPP, ki jo v obrazložitvi navaja kot podlago za

    zavrženje tožbe. Zavrženje tožbe je torej procesna napačno, vendar je

    v primerjavi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka (po materialnem pravu

    bi bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti) tožniku le v korist.

     
  • 211.
    VSL sklep II Cp 1178/2005
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50229
    ZD člen 106, 108, 110, 111, 106, 108, 110, 111.
    izročilna pogodba - darilo
    Ob upoštevanju določbe 107. člena ZD je taka izročitev premoženja

    veljavna, če se s tem strinjajo vsi otroci, posvojenci in drugi

    izročiteljevi potomci, ki bodo po zakonu poklicani, da po njem

    dedujejo. V konkretnem primeru po izročevalki dedujejo poleg tožnice

    tudi toženke, ki pa se z izročitvijo premoženja niso strinjale, zato

    se po določbi 1. odstavka 110. člena ZD šteje premoženje, ki je bilo

    predmet pogodbe in dodatka, kot darilo zapustnice tožnici, za

    katerega veljajo določbe ZD o darilih, ki jih je prednik dal dedičem.

     
  • 212.
    VSL sodba I Cpg 680/2002
    8.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05550
    ZOR člen 361, 369, 374, 376, 376/3, 388, 389, 361, 369, 374, 376, 376/3, 388, 389. ZPP člen 183, 183/1, 183/1-2, 184, 183, 183/1, 183/1-2, 184.
    pobotni ugovor - nasprotna tožba - litispendenca - zastaranje
    Pritožnica zmotno meni, da je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi

    zastaran, ker zaradi umika pobotnega ugovora skladno s 389. čl. ZOR

    zastaranje v takem primeru ni bilo pretrgano, zato je terjatev ob

    vložitvi nasprotne tožbe zastarala.

    Prav zato, ker v primeru že prej uveljavljanega pobotnega ugovora ni

    mogoče kasneje vložiti še nasprotne tožbe za isto terjatev, ker gre

    po procesni teoriji (Juhart - Civilno-procesno pravo FLRJ - stran

    297), pa tudi sodni praksi za litispendenco, torej za uveljavljanje

    istega zahtevka na dva različna procesna načina, je pravilno stališče

    prvostopenjskega sodišča, da identiteta zahtevka tožene stranke z

    nadomestitvijo pobotnega ugovora z nasprotno tožbi ni bila

    spremenjena. Čim pa je tako, z vložitvijo in dovolitvijo nasprotne

    tožbe implicitno hkrati umaknjen pobotni ugovor (ker je bil

    nadomeščen z nasprotno tožbo), ne more imeti učinkov na

    materialnopravnem področju). Pravilno je stališče prvostopenjskega

    sodišča, da ima vloženi pobotni ugovor glede zastaranja enake učinke

    kot tožba, da je šlo z vložitvijo nasprotne tožbe zgolj za

    preoblikovanje istega zahtevka v procesnem smislu in da smiselno ob

    vložitvi nasprotne tožbe umaknjen pobotni ugovor zato nima učinka

    umika tožbe,.

     
  • 213.
    VSC sklep Cp 1043/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01272
    ZIZ člen 21, 21.
    vsebina predloga za izvršbo - obresti - zahtevek
    Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katero je zahteval plačilo glavnice za RTV naročnino v višini 2.810,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila vsake mesečne neplačane naročnine, od 15. v mesecu za vsak tekoči mesec, pa do vložitve tega predloga v izračunanem znesku 255,00 SIT in zakonite zamudne obresti od vložitve tega predloga do plačila ter sodno odmerjene stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 1.7.1998 takšno izvršbo v celoti dovolilo. Tako je upnikov zahtevek v predlogu za izvršbo določen oz. določljiv, saj iz njega točno izhaja, da upnik zahteva zakonske zamudne obresti od vložitve predloga pa do plačila. V kolikor je sodišče štelo, da takšen zahtevek oz. predlog za izvršbo ni določen ali določljiv (čl. 21 ZIZ), bi moralo takrat, ko je odločalo o dovolitvi izvršbe, ta del zavrniti.

     
  • 214.
    VSL sodba I Cp 1378/04
    8.6.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL51128
    ZOR člen 133, 133/1, 133/2, 133/4, 133, 133/1, 133/2, 133/4.
    razveza pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - spremenjene okoliščine - izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju
    Stranki sta sklenili t.i. mešano pogodbo, ki vsebuje elemente več

    nominatnih pogodb tako, da je ni mogoče opredeliti zgolj kot eno (ali

    več) možnih vrst pogodb, zato je treba pri odločanju uporabiti

    splošne določbe obligacijskega prava.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se v okoliščinah, ko je med

    strankama prišlo do dokončnega razdora in ko za nadaljevanje vsaka

    stranka postavlja nesprejemljive pogoje, postavlja vprašanje

    smiselnosti in nadaljnjega obstoja takšne pogodbe, ter da razmerja

    med strankama na drugačni osnovi ni mogoče urediti, vztrajanje pri

    neživljenjski pogodbi, ki je nobena od strank ne bi izpolnjevala, pa

    bi medsebojne odnose še poslabšalo oziroma bi to za oba predstavljajo

    neznosno breme, zato je po oceni pritožbenega sodišča na mestu

    uporaba določbe 133. člena ZOR o razvezi pogodbe zaradi spremenjenih

    okoliščin.

     
  • 215.
    VSL sodba I Kp 1541/2004
    8.6.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22657
    ZKP člen 144, 144.
    oškodovanec
    Neutemeljena je pritožbena navedba, da I. Š. ni bil oškodovanec v

    času storitve kaznivega dejanja, ker je bil lastnik vozila njegov

    oče. Oškodovanec je tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali

    premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena (6.

    alineja 144. člena ZKP). Priča Š. je povedal, da je bil sicer avto

    pisan na njegovega očeta, vendar pa mu je avto oče dal in ga je

    uporabljal samo on, kasneje pa ga je tudi dedoval po očetu, zato je

    sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je Š. oškodovanec, saj je

    bila s kaznivim dejanjem prekršena njegova premoženjska pravica in

    sicer je bil poškodovan avto, ki ga je oškodovanec uporabljal. Samo

    dejstvo, da je bilo lastništvo pisano na očeta ne vpliva na položaj

    I. Š. kot oškodovanca. Zato pritožnik v tem delu ne more uspeti.

     
  • 216.
    VSL sklep II Cp 2315/2005
    8.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50956
    ZNP člen 37, 104, 37, 104. ZPP člen 314, 314/1, 325, 325/1, 325/2, 314, 314/1, 325, 325/1, 325/2.
    dopolnilna sodba - delna sodba
    Tudi delno sodbo je mogoče dopolniti z dopolnilno sodbo, če stranka

    to pravočasno predlaga.

     
  • 217.
    VSL sodba I Cp 949/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50635
    ZOR člen 414, 414.
    posojilo - solidarna odgovornost
    Dejstvo, da je sodba proti tožencu postala pravnomočna, ne pomeni, da

    je toženkina obveznost (posojilo se je zavezala vrniti solidarno s

    tožencem) prenehala. Toženka ne bi odgovarjala, če bi toženec s sodbo

    naloženo obveznost tudi izpolnil.

     
  • 218.
    VSL sodba in sklep I Cpg 142/2005
    7.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL05292
    ZOR člen 1020, 1020. ZPPSL člen 125, 125. ZPP člen 353, 365, 353, 365.
    izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - poravnava
    Dejanski stan 1. odstavka 125. člena ZPPSL opredeljuje subjekte

    izpodbijanja. S tem, ko določa, da je druga stranka tista, v korist

    katere je bilo dejanje storjeno, determinira, da je na pasivni strani

    izpodbojnega pravnega razmerja le tisti, kdor je v izpodbijnem

    pravnem razmerju subjekt obveznosti v materialnem pomenu (izpodbojni

    dolžnik). Subjektivne in objektivne sestavine izpodbijnega dejanskega

    stanu se morejo uresničiti v smeri tega subjekta.

    V obravnavanem primeru tožena stranka ni bila dolžnik tožeče stranke.

    To dejstvo je tožeča stranka sama navedla, tudi še v pritožbi. Toženo

    stranko je tožeča stranka uporabila za prenakazila in tako med njima

    ni šlo za neobičajno poravnavanje pogodbenih obveznosti, čeprav sta

    posel imenovali asignacija. Vendar pa tak posel med njima ni bil

    sklenjen, saj z asignacijo asignant pooblašča asignata, da na njegov

    račun nekaj izpolni asignatarju (ki ga tudi pooblašča, da to sprejme

    - glej 1020. člen ZOR). Gre za dejansko stanje, ko dolžnik (bodočega)

    stečajnega dolžnika po njegovem pooblastilu nekaj izpolni njegovemu

    upniku, namesto njemu. Tedaj gre za objektivno izpodbojno dejanje.

    Sporne pogodbe pa niso asignacije, ker tožena stranka ni kot dolžnik

    tožeče stranke pred stečajem plačala tretjim osebam nekaj namesto, da

    bi to plačala tožeči stranki, kakor tudi ni plačala kot dolžnik, pač

    pa je, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo, dejansko tožeča stranka

    plačevala svoje delavce in materiale za tekočo proizvodnjo "s pomočjo

    transakcijega računa tožene stranke". Tožena stranka ni bila z

    dejanji tožeče stranke pred stečajem postavljena v ugodnejši položaj

    med stečajnimi upniki, saj tudi ni stečajni upnik tožeče stranke iz

    spornih pogodb.

     
  • 219.
    VSC sklep Kp 153/2005
    7.6.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01111
    ZKP člen 373, 373.
    dejansko stanje - izpodbijanje dejanskega stanja
    Če obdolženec v pritožbi zoper novo sodbo (prva je bila razveljavljena na njegovo pritožbo zaradi nepopolnega dejanskega stanja) zatrjuje, da bo dokazal svojo nedolžnost, pa ne navede prav nobenega dokaza, s takšno navedbo ne more izpodbiti pravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

     
  • 220.
    VSL sodba II Cp 1530/2004
    7.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL50210
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina - razžalitev časti in dobrega imena
    Ker je tožnica dokazala, da ji je toženec z žaljivimi dopisnicami in

    razglednicami, ki jih je pošiljal vse naokrog v manjše kraje,

    povzročil škodo, je utemeljeno prisojena odškodnina iz naslova

    razžalitve časti in dobrega imena v višini 800.000,00 SIT (4,9

    povprečnih neto plač).

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 14
  • >
  • >>