• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 14
  • >
  • >>
  • 201.
    VSK sodba I Cp 466/2004
    8.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01154
    ZPP člen 188, 188/4, 192, 192/1, 188, 188/4, 192, 192/1.
    sosporništvo - umik tožbe
    Iz besedila 1. odst. 192. čl. ZPP izhaja, da nastopi pogoj za obravnavanje tožbe proti eventualnemu sosporniku, če je tožbeni zahtevek proti prvi toženi stranki pravnomočno zavrnjen.

    Dejstvo, da je bil končan z umikom tožbe in ne s pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka, po mnenju pritožbenega sodišča ni odločilno, saj položaj tožnika ne more biti slabši, če tožbo proti primarno toženemu umakne, kot če se odpove tožbenemu zahtevku proti temu tožencu in bi odpovedi sledila sodba na podlagi odpovedi.

    Pri umiku tožbe se šteje kot da tožba proti stranki, proti kateri je bila umaknjena, sploh ni bila vložena (4. odst. 188. čl. ZPP). Ker je bila umaknjena tožba proti primarno toženi stranki, se je postopek za to toženo stranko končal in s tem je nastopil pogoj v procesu samem, da se obravnava tožba proti podrejeno toženi stranki, ki jo je tožeča stranka tožila že od vsega začetka in o čemer je bil toženec tudi od vsega začetka s prejemom tožbe zaradi odgovora seznanjen.

     
  • 202.
    VSL sklep IV Cp 2416/2005
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51315
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    krivda - nov dokaz - izvršba - ugovor
    V pritožbenem postopku velja načelo prepovedi navajanja

    novot z omejitvijo, da je navajanje novih dejstev in dokazov

    dopustno, če je izpolnjen pogoj nekrivde (primerjaj s 1.

    odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi

    s 15. členom ZIZ). Nobenega dvoma ne more biti, da je

    nekrivda podana, če gre za dokaze, glede katerih je stranka

    pridobila možnost, da jih uveljavlja šele po vložitvi

    ugovora. Ker v konkretnem primeru ponujeni dokaz izvira iz časa po

    vložitvi ugovora (zakonita zastopnica je bila v pravdnem postopku

    zaslišana 13.4.2004), a iz obdobja pred odločitvijo o ugovoru z

    izpodbijanim sklepom z dne 21.2.2005, je pogoj nekrivde izpolnjen.

     
  • 203.
    VSL sklep II Cpg 180/05
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05564
    ZIZ člen 75, 75/1, 75, 75/1.
    stroški - izvršba
    Izvršitelj pred izdajo sklepa o nadaljevanju (na predlog upnice)

    odložene izvršbe (primerjaj 1. odstavek 8. člena v zvezi s 1.

    odstavkom 75. člena ZIZ; glej še Triva: Sudsko izvršno pravo, stran

    232, točka 17) ne more nadaljevati z opravljanjem neposrednih dejanj

    izvršbe; zato ni upravičen do povrnitve takrat nastalih stroškov.

     
  • 204.
    VSL sodba I Cp 949/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50635
    ZOR člen 414, 414.
    posojilo - solidarna odgovornost
    Dejstvo, da je sodba proti tožencu postala pravnomočna, ne pomeni, da

    je toženkina obveznost (posojilo se je zavezala vrniti solidarno s

    tožencem) prenehala. Toženka ne bi odgovarjala, če bi toženec s sodbo

    naloženo obveznost tudi izpolnil.

     
  • 205.
    VSL sklep I Cp 622/2004
    8.6.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50672
    ZOR člen 10, 12, 51, 52, 139, 141, 270, 822, 822/3, 10, 12, 51, 52, 139, 141, 270, 822, 822/3.
    ničnost - posredniška pogodba - denarna kazen
    Pravna teorija je izoblikovala stališče, da gre za ničnostno sankcijo

    zaradi nedopustnosti le v primeru, če bi bila nedopustnost predpisana

    v splošnem interesu, ne pa, kadar gre za relativno nedopustnost med

    strankami. Tedaj pridejo v poštev druge sankcije, kot npr. delna

    ničnost ali prilagoditev razmerja. Zakon za kršitev načela

    enakovrednosti dajatev predpisuje drugačne sankcije kot ničnost.

    Specialno pravno pravilo za pogodbo o posredovanju oz. za

    sankcioniranje neenakih dajatev posrednika in naročnika je uzakonjeno

    v 3. odst. 822. čl. ZOR. Ta daje naročniku možnost, da od sodišča

    zahteva znižanje pretirano visoko dogovorjenega plačila posrednika,

    če plačilo (dajatev naročnika) bistveno presega posrednikov trud in

    storitev (dajatev posrednika). Navedena možnost pravzaprav specifično

    za pogodbo o posredovanju izpeljuje splošna pravna pravila o

    čezmernem prikrajšanju ali oderuški pogodbi, ki jih ZOR predvideva

    kot sredstvi za sanacijo kršitve temeljnega pravnega in moralnega

    načela enakosti dajatev.

     
  • 206.
    VSL sklep II Cp 1380/2005
    8.6.2005
    nepravdno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50039
    ZNP člen 168, 168/1, 168, 168/1. ZKP člen 19, 21, 22, 19, 21, 22. OZ člen 300, 302, 508, 508/2, 513, 300, 302, 508, 508/2, 513.
    sodni depozit - zakonita predkupna pravica - položitev kupnine - kršitev predkupne pravice - upniška zamuda
    Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je glede na določbe ZKZ

    sklenjena veljavno šele po opravljenem postopku, določenem v

    navedenem zakonu, in ne že s trenutkom, ko prejme ponudnik

    upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. Nasprotni udeleženci zato

    niso v upniški zamudi, ko zavračajo sklenitev pogodbe in prejem

    kupnine. Ker ZKZ tudi ne določa obveznosti položitve kupnine pri

    sodišču ob izjavi o sprejemu ponudbe, niso izpolnjeni pogoji za sodni

    depozit zneska kupnine iz 1. odstavka 168. člena ZNP.

     
  • 207.
    VSL sodba in sklep I Cp 1653/04
    8.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL51141
    ZOR člen 339, 339/1, 339, 339/1.
    procesno pobotanje - zastaranje
    Terjatev, ki je v času uveljavljanja procesnega pobota zastarana, je

    mogoče pobotati z iztoževano, če takrat ko so se stekli pogoji za

    pobot, še ni bila zastarana.

     
  • 208.
    VSL sodba I Cp 870/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50593
    ZOR člen 200, 200. ZZDej člen 47, 57.
    škoda - zdravniška napaka - odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
    V obravnavanem primeru je bila zdravnica seznanjena s tem, da tožnica

    jemlje kontracepcijske tablete, dejstvo, da predpisano zdravilo

    Rifabutin lahko zmanjša učinkovitost teh sredstev, pa je izkazano z

    izvedenskim mnenjem. Če je navedeni rizik obstajal, bi morala

    zdravnica tožnico o tem riziku poučiti, in sicer ne glede na

    verjetnost tega stranskega učinka in ne glede na dejstvo, da na

    takšen primer v svoji dolgoletni zdravniški praksi še ni naletela.

    Pojasnilna dolžnost je zakonsko urejena dolžnost, ki jo je zdravnica

    dolžna spoštovati. Ker zdravnica tožnice ni poučila o spornem

    stranskem učinku predpisanega zdravila, je bila v obravnavanem

    primeru kršena pojasnilna dolžnost.

     
  • 209.
    VSL sklep II Cp 1987/2005
    8.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50934
    ZPP člen 108, 108/4, 196, 319, 319/2, 108, 108/4, 196, 319, 319/2.
    razveza pogodbe - pasivna legitimacija - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - prodajna pogodba
    Vprašanje, ali je tožena pravilna stranka, je vprašanje pravilne

    uporabe materialnega prava (utemeljenosti tožbenega zahtevka), ne pa

    preizkus, ali je podana procesna predpostavka za pravdo. Če tožba ne

    zajema vseh nujnih sospornikov, ne pride v poštev poprava tožbe.

    Čeprav tožnik zahtevi sodišča prve stopnje na popravo tožbe ni

    sledil, sodišče prve stopnje ni bilo upravičeno uporabiti določbe 4.

    odst. 108. čl. ZPP, ki jo v obrazložitvi navaja kot podlago za

    zavrženje tožbe. Zavrženje tožbe je torej procesna napačno, vendar je

    v primerjavi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka (po materialnem pravu

    bi bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti) tožniku le v korist.

     
  • 210.
    VSL sodba I Cp 1378/04
    8.6.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL51128
    ZOR člen 133, 133/1, 133/2, 133/4, 133, 133/1, 133/2, 133/4.
    razveza pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - spremenjene okoliščine - izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju
    Stranki sta sklenili t.i. mešano pogodbo, ki vsebuje elemente več

    nominatnih pogodb tako, da je ni mogoče opredeliti zgolj kot eno (ali

    več) možnih vrst pogodb, zato je treba pri odločanju uporabiti

    splošne določbe obligacijskega prava.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se v okoliščinah, ko je med

    strankama prišlo do dokončnega razdora in ko za nadaljevanje vsaka

    stranka postavlja nesprejemljive pogoje, postavlja vprašanje

    smiselnosti in nadaljnjega obstoja takšne pogodbe, ter da razmerja

    med strankama na drugačni osnovi ni mogoče urediti, vztrajanje pri

    neživljenjski pogodbi, ki je nobena od strank ne bi izpolnjevala, pa

    bi medsebojne odnose še poslabšalo oziroma bi to za oba predstavljajo

    neznosno breme, zato je po oceni pritožbenega sodišča na mestu

    uporaba določbe 133. člena ZOR o razvezi pogodbe zaradi spremenjenih

    okoliščin.

     
  • 211.
    VSL sklep II Cpg 152/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05546
    ZIZ člen 168, 168/3, 168, 168/3.
    izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini
    Če zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo dolžnikove lastninske

    pravice na zemljiščih, ki jih je upnik navedel kot predmet izvršbe,

    že poteka, upniku dokazil iz 3. odstavka 168. člena ZIZ ni treba

    priložiti.

     
  • 212.
    VSK sklep I Cp 452/2004
    8.6.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSK01155
    ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1, 5, 5/1, 42, 42/1. ZPP člen 220, 220/1, 220, 220/1.
    imisije - ogled
    1.V sosedskem sporu je ogled odločilnega pomena, saj gre za spor, kjer se lahko sodnik z neposrednim čutnim zaznavanjem prepriča o utemeljenosti trditev ene oz. druge stranke v postopku.

    2.Imisije predstavljajo enega najbolj tipičnih sosedsko pravnih institutov, za sosedsko pravo pa je značilno, da se ne omejuje samo na pravna razmerja nepremičnin, ki neposredno mejijo, ampak tudi na oddaljene nepremičnine in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.

     
  • 213.
    VSL sodba in sklep I Cp 1592/2004
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50363
    ZOR člen 154, 200, 154, 200. ZPP člen 324, 324.
    ugovor - pobotni ugovor
    Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne

    nasprotna tožba, ampak gre za svojevrstno uveljavljanje

    nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje v obliki toženčeve

    izjave, ki naj služi zavrnitvi (delni ali v celoti) tožnikovega

    tožbenega zahtevka. Sodišče mora zato v izreku sodbe odločiti o

    obstoju tožnikove in toženčeve terjatve in jih nato, če obstoje

    zakonski pogoji za pobot, pobotati in eventualno tožniku dosoditi

    višek njegovega zahtevka. Če pa ugotovi, da terjatev toženca ne

    obstoji, potem mora izreči, da obstoji terjatev tožnika, da ne

    obstoji terjatev toženca in s kondemnatorno odločitvijo izreči

    tožencu, da tožniku plača (tričlenski izrek sodbe - 3. odstavek 324.

    člena ZPP).

     
  • 214.
    VSL sklep IV Cp 1294/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51328
    ZZZDR člen 106, 106/6, 106, 106/6.
    pravica
    Ker se je v predmetnem sporu izpostavilo vprašanje preprečevanja

    stikov med očetom in mladoletno B. s strani matere, je to,

    upoštevajoč abstraktno dejansko stanje iz 6. odstavka 106.

    člena ZZZDR-UPB1, terjalo razčiščevanje določenih

    pravnorelevantnih okoliščin.

     
  • 215.
    VSL sodba in sklep I Cp 1629/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50562
    ZOR člen 66, 71, 73, 458, 66, 71, 73, 458.
    navidezna pogodba - realizacija pogodbe - prodaja - bodoča stvar
    Načelo popolnosti listine (velja le tisto, kar je v predpisani obliki

    zapisano) velja le do tedaj, ko je sicer ustno sklenjena pogodba ali

    ustno sklenjeni del pogodbe, glede katere je sicer predpisana pisna

    oblika, realiziran v smislu specialne določbe cit. 73. člena ZOR. V

    tem primeru ima vse potrebne in veljavne pravne učinke tudi ustno

    sklenjena pogodba, za katero se sicer zahteva predpisana obličnost.

    Takšno ustno sklenjeno pogodbo pa je po pravilnih ugotovitvah

    prvostopnega sodišča predstavljal prav sporni disimulirani dogovor o

    prodaji garaže z nadzidkom glede na simulirani (navidezni) zapis v

    pogodbi o predkupni pravici. Neupoštevanje tega navideznega zapisa,

    ki ne izraža prave (resnične) volje pogodbenih strank, v izpodbijani

    sodbi, pomeni pravilno uporabo določbe 66. člena ZOR, po kateri

    navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, temveč velja

    prikriti pogodbeni dogovor, ki izraža pravo (resnično) voljo

    pogodbenih strank, če so izpolnjeni pogoji za njegovo veljavnost.

     
  • 216.
    VSL sklep II Cpg 554/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05285
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 35/1, 27, 27/4, 35, 35/1.
    prekinitev izvršilnega postopka
    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je z izbrisom dolžnika

    iz sodnega registra prenehala njegova pravna subjektiviteta, saj je

    takrat prenehal obstajati. Ker pa se je to zgodilo med postopkom, saj

    kot rečeno je dolžnik ob vložitvi predloga še obstajal bi moralo

    sodišče prve stopnje uporabiti določbe 3. točke 205. člena ZPP v

    zvezi s 15. členom ZIZ, ki posebej urejajo takšno situacijo. Uporaba

    te določbe je potrebna zato, ker ima dolžnik po določbah ZFPPod (4.

    odst. 27. člena) naslednike (ustanovitelje), s katerimi je mogoče

    nadaljevati ta postopek v smislu določb 208. člena ZPP v zvezi s 15.

    členom ZIZ.

     
  • 217.
    VSL sklep III Cp 2071/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48545
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenikov
    V konkretnem primeru ni pomembno vprašanje, ali je bila dolžnica

    dejansko aktivna ali pasivna, temveč, ali bi glede na položaj, ki ga

    je imela v družbi, lahko bila aktivna družbenica. Tudi ne gre za

    odgovornost poslovodje za obveznosti družbe, temveč za obveznosti

    družbenika za dolgove izbrisane družbe.

     
  • 218.
    VSL sodba II Cp 1530/2004
    7.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL50210
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina - razžalitev časti in dobrega imena
    Ker je tožnica dokazala, da ji je toženec z žaljivimi dopisnicami in

    razglednicami, ki jih je pošiljal vse naokrog v manjše kraje,

    povzročil škodo, je utemeljeno prisojena odškodnina iz naslova

    razžalitve časti in dobrega imena v višini 800.000,00 SIT (4,9

    povprečnih neto plač).

     
  • 219.
    VSL sodba in sklep I Cpg 142/2005
    7.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL05292
    ZOR člen 1020, 1020. ZPPSL člen 125, 125. ZPP člen 353, 365, 353, 365.
    izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - poravnava
    Dejanski stan 1. odstavka 125. člena ZPPSL opredeljuje subjekte

    izpodbijanja. S tem, ko določa, da je druga stranka tista, v korist

    katere je bilo dejanje storjeno, determinira, da je na pasivni strani

    izpodbojnega pravnega razmerja le tisti, kdor je v izpodbijnem

    pravnem razmerju subjekt obveznosti v materialnem pomenu (izpodbojni

    dolžnik). Subjektivne in objektivne sestavine izpodbijnega dejanskega

    stanu se morejo uresničiti v smeri tega subjekta.

    V obravnavanem primeru tožena stranka ni bila dolžnik tožeče stranke.

    To dejstvo je tožeča stranka sama navedla, tudi še v pritožbi. Toženo

    stranko je tožeča stranka uporabila za prenakazila in tako med njima

    ni šlo za neobičajno poravnavanje pogodbenih obveznosti, čeprav sta

    posel imenovali asignacija. Vendar pa tak posel med njima ni bil

    sklenjen, saj z asignacijo asignant pooblašča asignata, da na njegov

    račun nekaj izpolni asignatarju (ki ga tudi pooblašča, da to sprejme

    - glej 1020. člen ZOR). Gre za dejansko stanje, ko dolžnik (bodočega)

    stečajnega dolžnika po njegovem pooblastilu nekaj izpolni njegovemu

    upniku, namesto njemu. Tedaj gre za objektivno izpodbojno dejanje.

    Sporne pogodbe pa niso asignacije, ker tožena stranka ni kot dolžnik

    tožeče stranke pred stečajem plačala tretjim osebam nekaj namesto, da

    bi to plačala tožeči stranki, kakor tudi ni plačala kot dolžnik, pač

    pa je, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo, dejansko tožeča stranka

    plačevala svoje delavce in materiale za tekočo proizvodnjo "s pomočjo

    transakcijega računa tožene stranke". Tožena stranka ni bila z

    dejanji tožeče stranke pred stečajem postavljena v ugodnejši položaj

    med stečajnimi upniki, saj tudi ni stečajni upnik tožeče stranke iz

    spornih pogodb.

     
  • 220.
    VSK sklep I Cp 263/2005
    7.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01169
    ZPP člen 408, 408/2, 408, 408/2.
    določenost zahtevka
    V predmetnem sporu gre za postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki in sicer za spor o preživljanju mladoletnega otroka. Po določbi 2. odst. 408. čl. ZPP v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok senat ni vezan na postavljene zahtevke. V sporih iz razmerij med starši in otroki tako zakon uveljavlja izjemo od načela, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Zato ni pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da tožnikova tožba z nedoločeno postavljenim zahtevkom ni bila sposobna obravnavanja.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 14
  • >
  • >>