dopolnitev izvedenskega mnenja - založitev predujma - nepopolno izvedensko mnenje - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena obogatitev - metoda izračuna - obogatitvena narava zahtevka - stroškovna metoda - dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi
Vrhovno sodišče RS je navedlo, da v obravnavani zadevi pri povrnitvi tožnikovih vlaganj v nepremičnino toženke ni mogoče uporabiti t. i. obogatitvene metode (po kateri se izračuna, koliko je nepremičnina več vredna zaradi vlaganj), temveč t. i. stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo. Resnična vrednost toženkine obogatitve se odraža v doseženih prihrankih, ker ji v obnovo hiše, v kateri prebiva, ni bilo treba vložiti lastnih sredstev, temveč je to storil tožnik (primerjaj 18. točko obrazložitve sklepa II Ips 113/2021).
V obravnavani zadevi izvedenec, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, ni izračunal obogatitve po tej metodi, saj ni ugotavljal tržne vrednosti tožnikovih vlaganj z upoštevanjem amortizacije, zato je dejansko stanje glede na stališče Vrhovnega sodišča RS tozadevno nepopolno ugotovljeno.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - sklenitev dodatka k pogodbi - ugotovitev ničnosti - ničnost pogodbe - ničnost aneksa - veljavnost pogodbe - pogoji za veljavnost pogodbe - sprememba pogodbe - sprememba z aneksom - prehod lastninske pravice - trenutek prehoda premoženja - takojšen prenos lastninske pravice - veljavnost aneksa - pogodbena avtonomija - oblika spremembe pogodbe - aneks k pogodbi - sklenitev nove pogodbe - strinjanje potomcev
Za veljavnost pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja je bistven dogovor, katero premoženje dobi kateri od dedičev v last, ne pa trenutek prehoda lastninske pravice. Tudi v primeru, ko eden od dedičev ne sodeluje pri sklenitvi izročilne pogodbe, pogodba ni nična, ampak ima le drugačne dednopravne učinke.
ZPP člen 339, 339/2-14.. ZZZDR člen 56.. OZ člen 190, 574.
premoženjska razmerja med zakonci - odgovornost za obveznosti - zahtevek za povrnitev škode - neupravičena obogatitev
Za presojo zahtevka za povrnitev škode, ki jo je tožnici s svojim protipravnim ravnanjem (prisvojitvijo tožničinih denarnih sredstev) povzročil toženkin zakonec, ni bistveno, da je toženkin zakonec denar porabil za svoj zdravljenje.
neupravičena obogatitev - neupravičen dvig denarja iz trr - uporaba brez pravnega naslova - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - odsotnost z naroka
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev. Za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) gre lahko le, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Sodišče prve stopnje se je ves čas postopka trudilo, da bi izvedlo predlagani dokaz in toženko zaslišalo. S tem namenom je razpisalo in izvedlo kar deset narokov, iz katerih je bila toženka vedno odsotna iz zdravstvenih razlogov. Eden izmed narokov je bil na predlog toženke opravljen tudi na njenem domu, vendar je toženka tudi iz tega naroka izostala. Sodišče prve stopnje je storilo vse kar je bilo v njegovi moči, da bi toženki omogočilo zaslišanje, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru zgolj zaslišanje tožnic, ne pa tudi toženke, ne pomeni kršitve postopka.
OZ-UPB1 člen 269.. ZIZ-UPB4 člen 19, 21, 55, 55/1, 55/1-8, 212.. ZPP-UPB3 člen 313.
določitev sodnih penalov - izvršilni naslov - nemožnost izpolnitve - izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu
Gre namreč za trditve, o katerih je bilo že odločeno v nepravdnem postopku. Sklicevanje z istimi razlogi na objektivno nezmožnost izpolnitve bi zato pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari, kar pa presega pristojnosti izvršilnega sodišča in je v nasprotju z načelom formalne legaliete. Tudi če bi se postavili na stališče, da bi moralo sodišče ponovno presojati, ali sporne listine obstajajo, bi morali upoštevati, da si stojita nasproti pravnomočni izvršilni naslov in izjava dolnika, pri čemer ima izvršilni naslov gotovo večjo težo in ga zgolj z izjavo in izpovedjo zakonitega zastopnika dolžnika ni mogoče izpodbiti. Res gre za dokazovanje negativnega dejstva, vendar v opisanem položaju ni mogoče zahtevati od upnika, da mora dokazovati, da listine iz pravnomočnega izvršilnega naslova obstajajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00056677
SZ-1 člen 5, 25, 25/1, 28, 28/1.. OZ člen 619, 641, 642.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - redna vzdrževalna dela na skupnih delih večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - pogodba o delu - izpolnitev obveznosti - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - obligacija rezultata
Izvajalčeva storitvena obveznost (v konkretnem primeru na tej strani po pooblastilu nepravdnega sodišča nastopa tožnica kot plačnica izvajalcu, ki ga je angažira) ima namreč značilnost obligacije rezultata (641. in 642. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), zato toženec kot etažni lastnik ni dolžan izvršiti plačila za dela na skupnih delih stavbe v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem, dokler gradbena dela niso izvršena v celoti.
Kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo je v sodni praksi uveljavljena procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa tožbeni predlog in dejanski tožbeni temelj. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je za ugotovitev identičnosti sporov odločilen izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tožbenega predloga.
Ker sta se pravdni stranki pred CSD dogovorili, da toženka uredi poslovne prostore v kletnem stanovanju, njuna poslovna dejavnost pa je konkurenčna, je sodišče pravilno sklepalo, da je v okviru tega dogovora tudi dopustna zamenjava ključavnice na teh poslovnih prostorih.
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31. URS člen 39, 74.
objava popravka - zahteva za objavo popravka - odklonitev objave popravka - razlogi za odklonitev objave popravka
Kdaj odgovorni urednik odkloni objavo, konkretizira 31. člen Zmed. Ta med drugim našteva, da lahko odkloni, če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja ali prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev ali okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbujal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu in glede na ta konkretni primer tudi, če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje.
Četrti odstavek 26. člena ZMed vsebinsko „popravek“ opredeljuje v ožjem pomenu (z zanikanjem, popravljanjem zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v obvestilu) ter s popravkom v širšem pomenu (z navajanjem oziroma prikazovanjem drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbuja ali z namenom spodbujanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku). Če zakonska merila niso izpolnjena, je podan odklonilni razlog po 31. členu ZMed. Po določbi prvega odstavka 27. člena ZMed se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Merila morajo biti izpolnjena za celotno besedilo predlaganega popravka, sicer ga urednik lahko odkloni. To pomeni, da materialnopravno ne more biti tožbeni zahtevek „delno utemeljen“, ampak je lahko objavljeno le celotno besedilo popravka; če niso izpolnjeni pogoji (tudi le za del popravka), mora biti celotni tožbeni zahtevek utemeljen.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - strošek postopka - sodna taksa - stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP, ki omogoča odločanje o pravdnih stroških ločeno po temelju in višini.
Plačana sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje predstavlja strošek postopka, ki ga je tožnik predhodno kril sam (151. in 152. člen ZPP), nato pa ga je zajel v svoj stroškovni zahtevek. Ker je v postopku uspel, je pravilna odločitev, da morata toženca tožniku povrniti tudi strošek iz naslova plačane sodne takse. Neutemeljena je pritožbena navedba, da takšne obveznosti nimata, ker sta bila v postopku oproščena plačila sodnih taks. Taksna oprostitev se je nanašala na takso, ki bi jo bila dolžna plačati toženca, če ne bi izpolnjevala pogojev za taksno oprostitev, ne pa takse, ki jo je bil v postopku dolžan plačati tožnik in je zato del njegovih pravdnih stroškov.
ZPIZ-2 člen 42, 137.. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8.
invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - gostota zavarovanja - minimalna pokojninska doba - prišteta doba - invalidska komisija
Določilo 42. člena ZPIZ-2 določa minimalno pokojninsko dobo in pri tem uporabi besedno zvezo "polna delovna leta", ki pa je ni mogoče razlagati kot to zatrjuje tožnik. Besedna zveza "da se delovna leta štejejo kot polna leta", uporabljena v 42. členu ZPIZ-2, se nanaša na opredelitev obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. V to obdobje se opravljanje dela oziroma delovna leta štejejo kot polna leta.
Pri datumu nastanka invalidnosti gre za strokovno medicinsko vprašanje, vendar se datum nastanka invalidnosti določi na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije, ki odraža zdravstveno stanje zavarovanca. Če tega ni mogoče določiti na tej podlagi, se v praksi toženca kot datum invalidnosti opredeli datum pregleda pri invalidski komisiji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056920
OZ člen 86, 88. ZPP člen 315, 315/1. ZS člen 3.
gospodarska pogodba - pogodba o poslovnem sodelovanju - projektno delo - konkurenčna klavzula - kršitev konkurenčne klavzule - ničnost konkurenčne klavzule - vmesna sodba - pogodbena kazen - plačilo pogodbene kazni - delna ničnost - pravočasnost - spor iz delovnega razmerja - analogna uporaba zakona
V določenih obligacijskih zadevah se lahko analogno uporabijo določbe ZDR-1, vendar morajo biti za takšno analogno uporabo ZDR-1 podani utemeljeni razlogi, le-ti pa v predmetni zadevi niso bili v zadostni meri niti zatrjevani niti izkazani.
Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahko izda sodišče, če je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka. Ker je opisani institut v obravnavanem primeru uporabilo tudi sodišče prve stopnje, se do trditev v zvezi z višino tožbenega zahtevka do izdaje izpodbijane sodbe še ni bilo dolžno opredeljevati.
Zaradi ničnosti določila o odmeri denarne odškodnine niso nična tudi ostala določila iz konkurenčne klavzule oziroma preostanek 11. člena Pogodbe, saj ta lahko obstane brez ničnega določila.
Tožena stranka bi tožečo stranko glede na dogovor z direktorjem pred sklenitvijo nove pogodbe, kot ji nalaga tretji odstavek 11. člena Pogodbe, o tem dejstvu morala obvestiti tožečo stranko in ji s tem posredovati informacije, ki bi slednji omogočile sprejem odločitve, ali bo uveljavljala konkurenčno klavzulo oziroma pri njej vztrajala, pa tega ni storila, temveč se je kljub zavedanju, da Pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo, odločila zaposliti v panogi igralništva, konkretno pri družbi A. d. o. o.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057020
Direktiva 2002/91/ES evropskega Parlamenta In Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb člen 1. Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS člen 1. Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb člen 9, 10. Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb preambula točka 18. Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES člen 1. ZVO-1 člen 146g. EZ-1 člen 315, 315/2, 315/6.
neizvedba javnega razpisa - ugovor pasivne legitimacije - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost države zaradi neimplementacije direktive - odškodnina - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - denarna subvencija iz eko sklada - energetska učinkovitost stanovanjskih stavb - pričakovana pravica
Dokumenti, na katere se sklicuje tožeča stranka (akcijski načrti), ne vzpostavljajo položaja, ko bi naslovljenci ali ciljne skupine ukrepov, določenih v teh programih, pridobili karkoli več od golega pričakovanja, da bodo sprejeti javni razpisi za dodelitev sredstev. Kot navaja prva toženka v odgovoru na tožbo, ti načrti na strateški ravni določajo cilje in ukrepe, za realizacijo pa so potrebni tudi nadaljnji izvedbeni akti. Načrti sami po sebi ne dajejo nobenih pravic. Potrebujejo nadaljnjo izvedbo, preko ustreznih javnih razpisov. Pravico do finančnih spodbud prijavitelji na javne razpise dobijo šele s prijavo na javni razpis in izdajo upravne odločbe v takem javnem razpisu (tako 146.g člen ZVO-1). Zato ni mogoče govoriti o nastanku pričakovane pravice zgolj s predvidenimi ukrepi v akcijskih načrtih.
Pogoje za odškodninsko odgovornost države zaradi neimplementacije direktiv je SEU razvilo v sodbi C-6/90-Francovich, kjer je postavilo naslednje pogoje. Prvi pogoj je, da mora cilj, predpisan z direktivo, vsebovati podelitev pravic posameznikom. Drugi pogoj je, da je mogoče opredeliti vsebino teh pravic na podlagi določb direktive. Tretji pogoj je obstoj vzročne zveze med kršitvijo obveznosti države in škodo, ki so jo utrpeli oškodovanci.
OZ člen 132, 187, 950, 950/1, 965, 965/1. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost izvajalca del - zavarovanje odškodninske odgovornosti - nezgoda pri delu - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo - solidarna odgovornost tretjim osebam - škoda - nastanek škode - vzročna zveza - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga
Zavarovalnica je na podlagi zavarovanja odgovornosti izvajalca gradbenih del dolžna plačati odškodnino za škodo, ki je nastala tretjemu ob izvajanju gradbenih del. Kot tretje osebe se štejejo vse osebe, ki so zunaj izvajalčeve sfere.
OZ člen 239, 239/2. ZPP člen 286, 286b, 286b/1, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14.
navedbe strank - procesni pobotni ugovor - pravočasnost trditev - nasprotje med dejstvi - vsebina obrazložitve sodbe - navedbe o odločilnih dejstvih - odločilni razlogi - pavšalno prerekanje - zamuda z izpolnitvijo - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo
Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je sodišče prve stopnje povzelo v razloge sodbe tudi obrambne trditve (pravilno) tožeče stranke proti trditvam tožene stranke o zatrjevani škodi, ni podana. Sodišče v pisni obrazložitvi sodbe navede zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katere se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitev sodbe povzelo navedbe tožeče stranke, ki jih je podala kot obrambne trditve proti terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala v pobot njenemu zahtevku, v nadaljevanju pa na več mestih pojasnilo tudi razloge, zakaj ocenjuje zanikanje tožeče stranke proti nastanku zatrjevane škode za neobrazloženo, torej premalo konkretizirano za obravnavo.
Glede na pojasnilo, kaj pomeni povzemanje navedb strank za razliko od razlogov sodišča za sprejeto odločitev, ne gre za pomanjkljivost sodbe in tudi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, ker je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti, kar izhaja iz nadaljnje obrazložitve te sodbe.
Bistveno je, da je obdolženec dejansko sprejemal odločitve v družbi in vodil njeno poslovanje, kar je mogoče zaključiti na podlagi izpovedb zaslišanih prič. Zaposlena B. B. in C. C. sta povedala, da sta se o sklenitvi delovnega razmerja pogovarjala z obdolžencem, ki jima je tudi izplačeval plače. Na njega sta se obrnila, ko sta izvedela, da jima ne plačuje prispevkov iz socialnega zavarovanja.
materialnopravni pobot v izvršilnem postopku - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - trenutek pobota - obračun zamudnih obresti - delno poplačilo terjatve - utemeljenost stroškov - ustavitev izvršilnega postopka - odločitev o ugovoru - pravni interes za pritožbo
Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da sme v izvršilnem postopku dolžnik v pobot z upnikovo terjatvijo, ki je predmet izterjave, uveljavljati svojo nesporno terjatev zoper upnika, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom, in sicer v obliki materialnega pobota. Pravilno je tudi stališče, da je kot pobotno izjavo v smislu prvega odstavka 312. člena Obligacijskega zakonika (OZ) treba upoštevati tudi pobotno izjavo, ki jo dolžnik poda (šele) v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zmotno in v nasprotju z določbo drugega odstavka 312. člena OZ pa je stališče sodišča prve stopnje, da pobot v takšnem primeru učinkuje z dnem, ko je bila pobotna izjava podana, in da se s tistim dnem terjatev upnika v posledici pobota šteje za poplačano do višine v pobot uveljavljane terjatve. Na podlagi citirane določbe se namreč po izjavi o pobotu šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj, to pomeni v trenutku zapadlosti obeh v pobot uveljavljanih terjatev oziroma če ti ne zapadeta hkrati, v trenutku, ko je zapadla tista od terjatev, ki je zapadla pozneje. V OZ ni podlage, da bi za presojo učinkov materialnega pobota, ki se uveljavlja v izvršilnem postopku, veljalo kaj drugega oziroma da bi bila uporaba drugega odstavka 312. člena OZ izključena.
Zastaralni rok v času, v katerem se stranki šele pogajata o obstoju in o bistvenih sestavinah (domnevne) obveznosti, ne more teči. Za določitev obsega in višine škode ni odločilnega pomena osebno mnenje oškodovanca o obstoju škode, pač pa, ali so oškodovancu znani oz. bi mu morali biti znani objektivni kriteriji, na podlagi katerih lahko določi obseg in višino škode.
Razmerje med strankama je po oceni pritožbenega sodišča izključno javno pravne narave, kar pomeni, da obe stranki nastopata v funkciji izvrševanja javnega interesa, zaščita rodovitne zemlje je v javnem interesu. V javnem interesu pa je tudi gradnja prometne infrastrukture, v obravnavanem primeru gradnja AC. 24. člen Uredbe določa način za reševanje tega konflikta interesov tako, da bi bili škodljivi vplivi gradnje AC na plodno zemljo zmanjšani na najmanjšo možno mero, da pa po drugi strani ne bi onemogočali ali pretirano ovirali izgradnje AC. Tožeča stranka je le sekundarni upravičenec do razpolaganja z morebitnimi presežki humusa, ki ji pripadajo pod pogojem, da viški ob smotrni uporabi izkopanega materiala dejansko nastanejo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056061
KZ-1 člen 62, 62/2.
preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - rok za preklic pogojne obsodbe - tek rokov - narava roka - procesni rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Pri izračunu izteka roka za preklic pogojne obsodbe je treba upoštevati vpliv epidemije Covid-19 na tek rokov. Od tedaj, ko se izteče rok za izpolnitev obveznosti in ko sodišče začne s postopkom preklica pogojne obsodbe ima rok za preklic pogojne obsodbe naravo procesnega roka (ustaljena sodna praksa: I Ips 22807/2014, 6. 5. 2021, II Kp 46744/2015, 20. 7. 2021, IV Kp 54100/2017, 4. 11. 2021, VII Kp 43814/2015, 15. 9. 2021). V nujnih zadevah so procesni roki sicer tekli ves čas epidemije, zadeve preklica pogojne obsodbe pa niso nujne zadeve, kot jih opredeljuje Zakon o sodiščih (ZS) v tretjem odstavku 83. člena in kot so bile dodatno opredeljene v 2. točki Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. 165/2020 s 13. 11. 2020). V nenujnih zadevah je v času epidemije Covid-19 dvakrat prišlo do prekinitve teka procesnih rokov. Prvič z že navedeno odredbo v času od 16. 03. 2020 do 31. 5. 2020 in ponovno v času od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021 z Odredbo o spremembi in dopolnitvi odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS 2/21 s 7. 1. 2021), vsakič za 77, skupno za 154 dni.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - predlog za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - oškodovanje stečajne mase - preživninska obveznost - prejemki izvzeti iz stečajne mase - razpolaganje s premoženjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju
Stečajna dolžnica svoje preživninske obveznosti do sina tekom stečajnega postopka ni izpolnjevala. Prav tako ni v stečajno maso vrnila zneska, ki je bil izterjan od tistega dela njenih stalnih prejemkov, ki bi sicer spadali v stečajno maso. Stečajna dolžnica ne dosega pravnega standarda „vestnega in poštenega stečajnega dolžnika,“ saj je tako oškodovala stečajno maso.