1. Obsojenčev zagovornik je predlog za izrek enotne kazni v postopku neprave obnove postopka, utemeljeval z Okvirnim sklepom Sveta 2008/675/PNZ z dne 24.7.2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami EU v novem kazenskem postopku (v nadaljevanju Okvirni sklep). Dvoma ni, da se glede na vsebino Okvirnega sklepa v kazenskem postopku proti določeni osebi pred domačim sodiščem upoštevajo tudi prejšnje obsodbe, ki so bile proti isti osebi in zaradi drugih kaznivih dejanj, izrečene v drugih državah, članicah EU. V zvezi s tem je Sodišče EU s sodbo v zadevi C-390/16 z dne 6.2.2018, na katero se tudi sklicuje obramba obsojenca, razsodilo, da določbe Okvirnega sklepa ne zahtevajo, da sodišča uporabijo predhodni postopek priznanja tujih sodb v skladu z nacionalno zakonodajo. Enaka odločitev je bila po ugotovitvi sodišča druge stopnje sprejeta tudi v sodbi C-390/16 z dne 5.7.2018. V obeh primerih gre za načelno mnenje, katerega uporaba je odvisna od vsakega konkretnega primera glede na domačo zakonodajo.
zahtevek za plačilo odškodnine - neobstoj vzročne zveze - teorija adekvatne vzročnosti - namen povzročitve premoženjske škode - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Drugačno pritožbeno ocenjevanje dokazne vrednosti izvedenih dokazov je poseganje v dokazno oceno in s tem v ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni pritožbeno dopustno.
Skladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni mogoče govoriti.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - sklenitev dodatka k pogodbi - ugotovitev ničnosti - ničnost pogodbe - ničnost aneksa - veljavnost pogodbe - pogoji za veljavnost pogodbe - sprememba pogodbe - sprememba z aneksom - prehod lastninske pravice - trenutek prehoda premoženja - takojšen prenos lastninske pravice - veljavnost aneksa - pogodbena avtonomija - oblika spremembe pogodbe - aneks k pogodbi - sklenitev nove pogodbe - strinjanje potomcev
Za veljavnost pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja je bistven dogovor, katero premoženje dobi kateri od dedičev v last, ne pa trenutek prehoda lastninske pravice. Tudi v primeru, ko eden od dedičev ne sodeluje pri sklenitvi izročilne pogodbe, pogodba ni nična, ampak ima le drugačne dednopravne učinke.
dopolnitev izvedenskega mnenja - založitev predujma - nepopolno izvedensko mnenje - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena obogatitev - metoda izračuna - obogatitvena narava zahtevka - stroškovna metoda - dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi
Vrhovno sodišče RS je navedlo, da v obravnavani zadevi pri povrnitvi tožnikovih vlaganj v nepremičnino toženke ni mogoče uporabiti t. i. obogatitvene metode (po kateri se izračuna, koliko je nepremičnina več vredna zaradi vlaganj), temveč t. i. stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo. Resnična vrednost toženkine obogatitve se odraža v doseženih prihrankih, ker ji v obnovo hiše, v kateri prebiva, ni bilo treba vložiti lastnih sredstev, temveč je to storil tožnik (primerjaj 18. točko obrazložitve sklepa II Ips 113/2021).
V obravnavani zadevi izvedenec, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, ni izračunal obogatitve po tej metodi, saj ni ugotavljal tržne vrednosti tožnikovih vlaganj z upoštevanjem amortizacije, zato je dejansko stanje glede na stališče Vrhovnega sodišča RS tozadevno nepopolno ugotovljeno.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeležba v nepravdnem postopku - stranska intervencija - pravni interes za udeležbo v postopku - varstvo pravic oziroma pravnih koristi - pravni interes prizadete stranke
V konkretni zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je treba pravni interes iz 21. člena ZNP-1 interpretirati nekoliko širše kot v splošni teoriji civilnega prava in pri tem upoštevati tudi osnovno vodilo postopka postavitve pod skrbništvo, to je interes prizadete osebe.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v situaciji, ko se bo sodišče glede osebe skrbnika najverjetneje odločalo med dvema osebama, ki sta v enakem sorodstvenem razmerju z nasprotno udeleženko in po mnenju CSD enako primerna, obema osebama dopusti udeležba v postopku, saj je verjetno, da bo njuna polna udeležba pripomogla k bolj poglobljeni in pretehtani odločitvi o izbiri skrbnika, kar bo predvsem v korist nasprotne udeleženke.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - formalni preizkus zahteve - materialni preizkus zahteve
Sodišče prve stopnje v fazi formalnega preizkusa zahteve za obnovo kazenskega postopka ne sme opraviti dokazne ocene, saj sodišče ne more ocenjevati dokazov, ki jih ni izvedlo.
Z izpodbijanim sklepom je prestopilo mejo med razlogi za zavrženje zahteve v sklopu formalnega preizkusa zahteve za obnovo postopka (prvi odstavek 413. člena ZKP) in razlogi za njeno zavrnitev po vsebinski obravnavi zahteve (prvi odstavek 410. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 414. člena ZKP).
Kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo je v sodni praksi uveljavljena procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa tožbeni predlog in dejanski tožbeni temelj. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je za ugotovitev identičnosti sporov odločilen izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tožbenega predloga.
ZPP člen 339, 339/2-14.. ZZZDR člen 56.. OZ člen 190, 574.
premoženjska razmerja med zakonci - odgovornost za obveznosti - zahtevek za povrnitev škode - neupravičena obogatitev
Za presojo zahtevka za povrnitev škode, ki jo je tožnici s svojim protipravnim ravnanjem (prisvojitvijo tožničinih denarnih sredstev) povzročil toženkin zakonec, ni bistveno, da je toženkin zakonec denar porabil za svoj zdravljenje.
skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - skupni in posebni dolgovi zakoncev - kredit - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Materialnopravno izhodišče odločanja o višini deležev na skupnem premoženju je, da gre za celovito presojo razmerij med bivšima zakoncema, torej za presojo vseh njunih prispevkov iz drugega odstavka 74. člena DZ (velikost deležev ni odvisna le od razmerja sredstev, ki sta jih v skupno premoženje prispevala zakonca). Večine teh prispevkov (pomoč zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del ...) zaradi njihove nepremoženjske narave ni mogoče točno določiti, zato presoja o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju ni zgolj matematičen obračun različnih prispevkov. Matematičen izračun pa je lahko del presoje o višini deležev, kadar gre za prispevke, katerih vrednost je mogoče opredeliti v denarju (prihodki zakoncev, vložki posebnega premoženja). Vlaganje posebnega premoženja enega od zakoncev v skupno premoženje obeh zakoncev se praviloma odrazi v večjem deležu tega zakonca na skupnem premoženju kot celoti.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - položitev stvari - polog gotovine na bančni račun - upniška zamuda - razlogi za položitev depozita - stopnja verjetnosti - način izpolnitve obveznosti - pravna podlaga obveznosti
Sodišče sprejme sodni depozit, če predlagatelj izkaže, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v sodni depozit in če položi predujem za stroške (primerjaj 207. in 209. člen ZNP-1), pogoje pa določa OZ v poglavju o položitvi stvari. Dolžnik lahko položi dolgovano stvar (v konkretnem primeru denar) pri sodišču, če je: a) upnik v zamudi, b) neznan ali se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, c) če je upnik poslovno nesposoben in nima zakonitega zastopnika. Predlagatelj v konkretni zadevi zatrjuje prvi razlog, namreč upniško zamudo nasprotnih udeležencev.
Razlog za položitev sodnega depozita mora predlagatelj izkazati s stopnjo verjetnosti, izpolnjenost pogojev za sodni depozit se preverja hitro in na podlagi verjetnosti. Vprašanje pravilnosti izpolnitve v obligacijskopravnem smislu za odločanje o (ne)utemeljenosti predloga za sodni depozit ni bistveno. Če je sodni depozit kot način izpolnitve napačen, to pomeni, da predlagatelj svoje obveznosti ni (pravilno) izpolnil, vendar to vprašanje ni predmet presoje sodišča pri odločanju o predlogu za sodni depozit.
Sodni depozit ima za upnika pravne učinke samo, če dolžniško-upniško razmerje obstaja in upnik noče ali ne more sprejeti izpolnitve. Če dolžniško-upniško razmerje, kakršnega predlagatelj zatrjuje v predlogu za sodni depozit med njim in (domnevnim) upnikom ne obstaja, je jasno, da sodni depozit na pravice ali obveznosti nasprotnega udeleženca ne more imeti nikakršnega vpliva, tudi stroške depozita nosi predlagatelj. Zato ni potrebno, da bi sodišče v fazi odločanja o predlogu za sodni depozit izvajalo dokazni postopek kot v pravdni zadevi, ali dolžniško-upniško razmerje resnično obstaja, temveč zadošča, da predlagatelj to razumno utemelji vsaj s stopnjo verjetnosti.
ZPIZ-2 člen 53, 392.. ZPIZ-1 člen 110.. ZUP člen 260, 260-1.
I. kategorija invalidnosti - vdovska pokojnina - izredno pravno sredstvo - kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja - obnova predsodnega upravnega postopka
Pri tožnici je nesporno I. kategorija invalidnosti ugotovljena od 15. 8. 2011 in s tem nezmožnost za delo. Izvid iz leta 2019 izkazuje poslabšanje za kasnejše obdobje in je zato za rešitev predmetne zadeve pravno irelevanten. Ne gre namreč za takšen dokaz, ki bi obstajal že ob smrti zavarovanca leta 1998, niti ni bilo zatrjevano ali dokazovano, da bi bila tožnica ob moževi smrti popolnoma nezmožna za delo ali da bi to postala v enem letu po njegovi smrti ali da bi popolna nezmožnost za delo nastopila najkasneje do 7. 10. 2010 do konca uživanja družinske pokojnine. Iz navedenih razlogov je pravno povsem irelevantno pritožničino vztrajanje pri navedbah, ki se nanašajo na njeno zdravstveno stanje oziroma poslabšanje njenega zdravstvenega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057053
ZPP člen 236a, 236a/6, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. OZ člen 168, 168/1, 198, 587, 587/1, 604, 604/5. SPZ člen 8, 37, 37/1, 54.
zakupna (najemna) pogodba - zakupna (najemna) pogodba za določen čas - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - vrnitev v zakup dane stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - procesni pobot - pobot terjatve in nasprotne terjatve ob začetku stečajnega postopka - dokazi in izvajanje dokazov - pisna izjava priče - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - povezanost zemljišča in objekta - sestavina nepremičnine - prirast - lastninska pravica - ius tollendi
Tožena stranka je na podlagi 236.a člena ZPP predložila pisno izjavo priče. V skladu s šestim odstavkom tega člena je v diskreciji sodišča prve stopnje odločitev, ali bo pričo zaslišalo ali bo namesto tega le prebralo njeno pisno izjavo. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v konkretnem primeru nobena stranka take zahteve ni dala, sodišče prve stopnje navedene priče utemeljeno ni zaslišalo, temveč se je pravilno oprlo na njeno pisno izjavo, v zvezi s katero je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 236.a členu ZPP. Pritožničino stališče, da s predložitvijo pisne izjave te priče predloga za njeno neposredno zaslišanje ni umaknila, tako ni utemeljeno. Kot že pojasnjeno, bi morala podati izrecno zahtevo za njeno zaslišanje. Sodišče prve stopnje tako ni kršilo pravice tožene stranke do izjave in načela kontradiktornosti. Dejstvo, da je sodišče zaslišalo priče, zaslišanje katerih je po predložitvi pisnih izjav skladno s šestim odstavkom 236.a člena ZPP izrecno zahtevala tožeča stranka, navedenega ne more spremeniti.
Ker sta nadstrešek in talna obloga spojeni z nepremičnino in torej predstavljata sestavino nepremičnine (8. člen SPZ), nista (več) last tožene stranke (54. člen SPZ), zato ta (že iz tega razloga) ni aktivno legitimirana za tožbo po 198. členu OZ. Na podlagi te določbe lahko uporabnino uveljavlja imetnik stvari. Kot imetnika stvari sodna praksa šteje upravičenca do uporabe stvari. Tožena stranka pa nima pravice do uporabe nadstreška in talne obloge. Pravico do uporabe ima skladno s prvim odstavkom 37. člena SPZ lastnik stvari (tožeča stranka), iz navedb tožene stranke pa ne izhaja, da bi imela kakšen drug pravni naslov (npr. obligacijskopravni) za uporabo teh stvari. Glede na navedbe tožene stranke, ima ta na spornih stvareh zgolj ločitveno pravico (t. i. ius tollendi; prim. peti odstavek 604. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057113
OZ člen 9, 34, 34/1, 34/2, 82, 846, 846/3. ZPP člen 7, 183, 300, 339, 339/1.
nakup plovila - pogodba o posredovanju - provizija - predložitev dokumentacije - registracija - pogodbena zaveza - pogodbena obveznost - uporaba določil in razlaga spornih določil - skupen namen pogodbenikov - načela obligacijskega prava - prosto urejanje obligacijskih razmerij - dolžnost izpolnitve obveznosti - klavzula videno - kupljeno - znižanje provizije - trditveno in dokazno breme - oblikovalni zahtevek - nasprotna tožba - združitev pravd v skupno obravnavanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje se je glede na sporna dejstva pravilno ukvarjalo z vprašanjem, kaj je bil predmet zaveze tožeče stranke v razmerju do tožene stranke.
Ugotovilo je, da sta pogodbeni stranki pogodbeno voljo zapisali in da je med njima vsebina zapisanega pogoja za izplačilo drugega dela dogovorjene provizije sporna. Pri tem je pravilno uporabilo določbo 82. člena OZ, ki določa, da se določila pogodbe razlagajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih oziroma nejasnih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen sopogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
Sodišče prve stopnje je skupen namen pogodbenikov glede vprašanja priročnikov v pogodbi o posredovanju, pravilno ugotavljalo z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke (zakonite zastopnice tožene stranke, ki je pogodbo podpisala, sodišče ni zaslišalo, potem ko se je prepričalo, da s spornimi dejstvi ni bila seznanjena), in priče, ki je za toženo stranko pripravila podlago za posredniško pogodbo.
Pri presoji načel obligacijskega prava za razlago sporne pogodbene določbe o pogojih za pridobitev provizije je sodišče prve stopnje zaključilo, da od posrednika v razmerju med kupcem in prodajalcem, po določbah OZ ni mogoče zahtevati, da posrednik izpolni tiste obveznosti, ki jih ima sicer prodajalec (oziroma proizvajalec). Če proizvajalec ni izdal ustreznega priročnika, to presega zavezo posrednika v poslu. Tudi zato je sledilo razlagi pogodbe, ki jo je zatrjevala tožeča stranka.
V pravdnem postopku morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). V obravnavanem primeru pa je predvsem pomembno, na kar je med postopkom opozorila že tožeča stranka, da tožena stranka sploh ni postavila oblikovalnega zahtevka glede uveljavljanega znižanja plačila provizije po tretjem odstavku 846. člena OZ. Torej, tudi če bi relevantna dejstva navedla, bi imela glede na opozorilo tožeče stranke tudi možnost, da postavi oblikovalni zahtevek, da se dogovorjena višina provizije zniža, česar pa ni storila. Zoper tožečo stranko je sicer vložila nasprotno tožbo, s katero pa je zahtevala odškodnino za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi neuporabe plovila, ne pa zahtevka za znižanje provizije.
Prav ima pritožnica, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe nepravilno zapisalo, da je tekom obravnavanja postopek razdružilo, saj je pomembna tista odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče sprejelo nazadnje. Če pa bi želela pritožnica s pritožbo uspeti, bi morala v pritožbi še trditi, da je postopanje sodišča prve stopnje v nasprotju s sprejetim sklepom o združitvi pravd, vplivalo na pravilnost izpodbijane odločitve, česar pa ni trdila. S tem pa se izkaže, da na podlagi njenih pritožbenih trditev bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pri presoji izpodbijane sodbe ni bilo mogoče ugotoviti, na tej podlagi pa tudi ne razveljaviti izpodbijane sodbe in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da bo sodišče prve stopnje moralo odločiti še o zahtevku, ki ga je podala tožena stranka zoper tožečo stranko v nasprotni tožbi, ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru po združitvi pravd obeh zadev ni obravnavalo skupaj. Kljub združitvi pravd in izdaji sodbe le o tožbenem zahtevku tožeče stranke, je pravda po nasprotni tožbi zato ohranila samostojnost.
V primeru, če izda sodišče le sodbo o tožbenem zahtevku, ne gre za delno sodbo, pač pa za končno sodbo o tožbenem zahtevku. To pa pomeni, da za odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe, ki ga sodišče prve stopnje v pravdi ni obravnavalo in o njem tudi še ni izdalo nobene odločbe, toženi stranki (tožeči po nasprotni tožbi) ni bilo treba podati zahteve za izdajo dopolnilne sodbe zato, da doseže odločitev o svojem zahtevku, ki ga sodišče prve stopnje še ni obravnavalo. Moralo ga bo obravnavati in o njem izdati še eno sodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00058501
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/5, 87, 87/1. ZKP člen 359, 359/2.
postopek za združitev kazni - neprava obnova kazenskega postopka - denarna kazen - rok za plačilo - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor
Sodišče prve stopnje bi moralo tudi ob združevanju kazni v sodbi, s katero je bila obsojencu na novo izrečena stranska denarna kazen, določiti rok za plačilo in obsojenca opozoriti na posledice neplačila, česar pa ni storilo. V predmetni sodbi je tako izostala navedba, kdaj oziroma v kakšnem roku mora obsojenec plačati stransko denarno kazen ter kakšne bodo posledice, če kazen ne bo plačana in se ne bo dala niti prisilno izterjati. Tako izrečena stranska denarna kazen je neizvršljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056929
ZPP člen 318, 338, 338/2. OZ člen 239, 239/2.
zamudna sodba - afirmativna litiskontestacija - priznanje navedb - pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pogodbena odškodninska odgovornost
Eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe je pasivnost tožene stranke, ki se po sistemu afirmativne litiskontestacije, ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Iz navedenega razloga se zamudna sodba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP).
Pritožba se v celoti nanaša na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tožena stranka je v pritožbi nasprotovala trditvam tožeče stranke glede okoliščin njunega medsebojnega poslovanja. Zato je pritožba nedopustna in se pritožbeno sodišče v njeno vsebinsko presojo ne sme spuščati.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - skrita stvarna napaka - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - lastnosti, potrebne za posebno rabo - razumljivost obrazložitve
Ni podan nobeden izmed zakonskih dejanskih stanov iz 14. tč. drugega odst. 339. člena ZPP. Njihova skupna značilnost je, da sodbe zaradi teh napak objektivno ni mogoče preizkusiti, kar za sodbo sodišča prve stopnje ne velja. Sodišče druge stopnje poudarja, da gre pri tovrstnem preizkusu le za formalen (procesni) preizkus razumljivosti sodbe in njenih razlogov, ne pa tudi njene razumnosti, ki je vsebinski kriterij, kajti tudi sodba z nerazumnimi, nelogičnimi protislovnimi pravnimi stališči je lahko razumljiva.
V danem primeru gre za skrito stvarno napako, ki je tožnika z običajnim pregledom ob primopredaji nista mogla zaznati, saj bi bilo neživljenjsko pričakovati, da bodo kupci ob običajnem pregledu stanovanjske hiše stanje vodovodne instalacije preverjali na način, da bodo odvijali perlatore s pip, naročali analizo vode iz vodovodnih cevi ali morda celo pregledovali notranjost le - teh.
OZ člen 132, 187, 950, 950/1, 965, 965/1. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost izvajalca del - zavarovanje odškodninske odgovornosti - nezgoda pri delu - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo - solidarna odgovornost tretjim osebam - škoda - nastanek škode - vzročna zveza - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga
Zavarovalnica je na podlagi zavarovanja odgovornosti izvajalca gradbenih del dolžna plačati odškodnino za škodo, ki je nastala tretjemu ob izvajanju gradbenih del. Kot tretje osebe se štejejo vse osebe, ki so zunaj izvajalčeve sfere.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 47, 47/2, 47/3, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18.
izvedensko mnenje - pisni izvid in mnenje oziroma cenitev - dopolnitev izvedenskega mnenja - posebno specialistično strokovno znanje - stroški in nagrada izvedenca - povrnitev stroškov - materialni stroški - dejanski stroški - pavšalni znesek povračila stroškov
Glede na to, da je izvedensko mnenje treba obravnavati kot celoto, tako osnovnega mnenja kot dopolnitev, in je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja in njegove prve dopolnitve potrebno posebno specialistično strokovno znanje, ni razloga, da tako znanje ne bi bilo več potrebno ali priznano za izdelavo druge dopolnitve.
materialnopravni pobot v izvršilnem postopku - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - trenutek pobota - obračun zamudnih obresti - delno poplačilo terjatve - utemeljenost stroškov - ustavitev izvršilnega postopka - odločitev o ugovoru - pravni interes za pritožbo
Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da sme v izvršilnem postopku dolžnik v pobot z upnikovo terjatvijo, ki je predmet izterjave, uveljavljati svojo nesporno terjatev zoper upnika, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom, in sicer v obliki materialnega pobota. Pravilno je tudi stališče, da je kot pobotno izjavo v smislu prvega odstavka 312. člena Obligacijskega zakonika (OZ) treba upoštevati tudi pobotno izjavo, ki jo dolžnik poda (šele) v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zmotno in v nasprotju z določbo drugega odstavka 312. člena OZ pa je stališče sodišča prve stopnje, da pobot v takšnem primeru učinkuje z dnem, ko je bila pobotna izjava podana, in da se s tistim dnem terjatev upnika v posledici pobota šteje za poplačano do višine v pobot uveljavljane terjatve. Na podlagi citirane določbe se namreč po izjavi o pobotu šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj, to pomeni v trenutku zapadlosti obeh v pobot uveljavljanih terjatev oziroma če ti ne zapadeta hkrati, v trenutku, ko je zapadla tista od terjatev, ki je zapadla pozneje. V OZ ni podlage, da bi za presojo učinkov materialnega pobota, ki se uveljavlja v izvršilnem postopku, veljalo kaj drugega oziroma da bi bila uporaba drugega odstavka 312. člena OZ izključena.
Natančno opredelitev stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upniku, vsebuje predlog upnika za povrnitev stroškov z dne 25. 10. 2021 skupaj z obračunom stroškov, ki mu je sodišče prve stopnje v celoti sledilo in na katerega napotuje tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa. Dolžniku sta bila predlog upnika za povrnitev stroškov z dne 25. 10. 2021 in obračun stroškov vročena skupaj z izpodbijanim sklepom, zato mu je bilo omogočeno seznaniti se z odmerjenimi stroški in jih tudi obrazloženo prerekati. Njegova pritožbena graja v smeri pomanjkljive specifikacije stroškov je zato neutemeljena.