Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
KOLUMNA
Zlata Tavčar
Spoštljivost − ravnanje, ki ga ni
Spoštovanje sebe je šele potrebni pogoj, zadostni pogoj pa je spoštovanje drugih. A tudi tu gre za dvoje – spoštovanje tistih, ki so po hierarhiji nad teboj, in spoštovanje tistih, ki so pod teboj. Osnova za pridobitev spoštovanja je zaupanje in edino zaupanje je tisto, ki lahko začne spreminjati določena stanja. Za vzpostavitev zaupanja je potrebna poštenost, in ko vzpostaviš to, prideta tudi spoštljivost in ugled. Najtežje bo s spoštljivostjo do po hierarhiji višjih od sebe in s tem seveda tudi do oblasti. Do takrat pa bodo prevladovali nezaupanje, nespoštovanje z obeh strani, neupoštevanje vsega, tudi pametnega in dobrega, nasprotovanje samo sebi. Tihi otroški protest, ki se lahko spremeni v glasnega. In izgubljeno zaupanje nas lahko zelo drago stane.
TEMA TEDNA
Špela Koželj
COVID-19 in nova davčna politika ZDA
Delo na daljavo v času epidemije v ZDA lahko povzroči davčno presenečenje.Novosti o koronavirusu je najpopularnejša tema poročevalcev po vsem svetu, a kako ne bi bila, ko pa epidemija terja toliko gospodarskih in humanitarnih posledic. Zgodbe, ki najbolj odmevajo v javnosti, so tiste, ki vključujejo informacije o denarju, družini, zdravju, varnosti, skupnosti in o krivici. V tem mesecu sem se odločila povzeti zgodbo, ki se dotakne vsaj polovico od naštetih tematik.
ČLANKI
Andraž Potokar
Aktivno vodenje izvršilnega postopka
Podjetja se pri poslovanju srečujejo z vrsto težav, a vendarle je plačilna nedisciplina še vedno ena od rak ran slovenskega gospodarstva. Kljub dejstvu, da se o njej govori že leta in leta, zaznavamo, da podjetja in podjetniki pri sklepanju poslov oziroma izbiranju poslovnih partnerjev še vedno pogosto ponavljajo iste napake. V veliki želji po pridobitvi posla namreč ne preverjajo potencialnega poslovnega partnerja ter tako prevzemajo (pre)velika tveganja, da po končanem poslovnem sodelovanju ne bodo prejeli plačila za opravljeno delo ali storitev. Preventiva je vedno boljša in cenejša kot kurativa.
ČLANKI
Jaka Kosmač
Od varnosti omrežij in informacijskih sistemov do kibernetske varnosti v Evropski uniji
Evropska unija (v nadaljevanju: EU) je že zgodaj prepoznala velik pomen varnosti omrežij in informacijskih sistemov (v nadaljevanju: IS) za delovanje družbe in leta 2013 sprejela Strategijo EU za kibernetsko varnost. Prvi zakonodajni akt EU-ja na tem področju je sledil tri leta kasneje s sprejemom Direktive o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in IS-jev v Uniji – direktive NIS, katere cilj je bil predvsem zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in IS-jev v EU-ju. Premiki na področju kibernetske varnosti v EU-ju so se začeli v letu 2019, ko je bila z Aktom o kibernetski varnosti vzpostavljena Agencija EU za kibernetsko varnost in sistem vseevropskih certifikacijskih shem, Svet EU-ja pa je vzpostavil okvir, na podlagi katerega lahko izvaja sankcije in ciljno usmerjene omejevalne ukrepe za odvračanje in odzivanje na kibernetske napade. V letu 2019 je tudi Evropsko računsko sodišče zaključilo analizo področja kibernetske varnosti v EU-ju in objavilo informativni dokument – Izzivi za uspešno politiko EU za kibernetsko varnost, v katerem je opravilo pregled kompleksne politike EU-ja na področju kibernetske varnosti ter opredelilo 10 izzivov za njeno uspešno izvajanje. Izbruh novega koronavirusa in razglasitev pandemije marca 2020 pa sta poskrbela za novo realnost. Številne institucije in gospodarske družbe so se morale dobesedno čez noč prilagoditi tej novo nastali situaciji in urediti vse potrebno za delo na daljavo, kar je s seboj prineslo tudi številne nove ranljivosti za uporabnike ter izzive za strokovnjake. Kljub povečanemu zavedanju pomena kibernetske varnosti v takšnih razmerah pa je bila ta na račun uporabnosti pogosto vseeno potisnjena na stran. V prispevku bom predstavil izzive, ki jih je opredelilo Evropsko računsko sodišče, in prihajajoče trende na področju kibernetske varnosti v EU-ju.