2375. Odločba o ugotovitvi, da 24. točka drugega odstavka 10. člena Odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ni v neskladju z Ustavo in zakonom ter o zavrženju pobude
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Ribiške družine Barje, Ljubljana, ter v postopku za preizkus pobude Ribiške družine Barje in Ribiške zveze Slovenije, obe Ljubljana, ki ju zastopa Odvetniška pisarna Stušek, Celje, na seji 17. septembra 2020
1.
Točka 24 drugega odstavka 10. člena Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (Uradni list RS, št. 78/15 in 41/16) ni v neskladju z Ustavo in zakonom.
2.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. točke prvega odstavka in 2. točke četrtega odstavka 13. člena Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib se zavrže.
3.
Pobudnici sami nosita svoje stroške postopka pred Ustavnim sodiščem.
1.
Pobudnici vlagata pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 24. točke drugega odstavka 10. člena, 5. točke prvega odstavka 13. člena in 2. točke četrtega odstavka 13. člena Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (v nadaljevanju Odlok). Ribiška družina Barje (v nadaljevanju pobudnica) ima sklenjeno koncesijsko pogodbo z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvajanje ribiškega upravljanja v Barjanskem ribiškem okolišu, ki vključuje tudi ribnik Tivoli. Na podlagi koncesijske pogodbe je pobudnica upravičena med drugim izvajati ribolov v ribniku Tivoli. Pobudnica zatrjuje, da izpodbijane določbe Odloka neposredno posegajo v njen pravni položaj, saj posegajo v njene pravice, pridobljene s koncesijsko pogodbo. Ribiška zveza Slovenije (v nadaljevanju druga pobudnica) zatrjuje, da je ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov posameznih ribiških družin oziroma združenj. Ker naj bi izpodbijane določbe Odloka neposredno posegale v pravni položaj njene članice, naj bi izkazovala pravni interes za vložitev pobude.
2.
Pobudnici navajata, da so izpodbijane določbe v neskladju z 2. in 153. členom Ustave, 7., 28., 32., 34. in 35. členom Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06 – v nadaljevanju ZSRib) ter Uredbo o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/07 – v nadaljevanju Uredba). Pobudnici navajata, da je lokalna skupnost z izpodbijanimi določbami v nasprotju z ZSRib in podzakonskimi akti, ki so bili sprejeti na njegovi podlagi, enostransko posegla v obstoječi ribiški okoliš in ribiško upravljanje. Navajata, da nov ribiškogojitveni načrt še ni bil sprejet, zato se še vedno uporablja ribiškogojitveni načrt za obdobje 2006–2010. Ribnik Tivoli je ribiški revir, v katerem je na podlagi veljavnega ribiškogojitvenega načrta ribolov dovoljen. ZSRib omogoča spremembe ribiškogojitvenih načrtov in odvzem ali omejitev koncesij zaradi ohranjanja narave ali drugih razlogov, ki so v javnem interesu. Vendar po mnenju pobudnic o nalogah ribiškega upravljanja na območju ribiškega okoliša, za katerega se podeljuje koncesija za ribiško upravljanje, odloča Vlada. Lokalna skupnost ne bi smela posegati v obstoječe in veljavne režime ribiškega upravljanja. S tem naj bi posegla v 7. in 28. člen ZSRib. S tem naj bi tudi v nasprotju s 34. in 35. členom ZSRib posegla v obstoječe koncesijsko razmerje. Koncesijo naj bi smela v skladu s tretjim odstavkom 35. člena ZSRib odvzeti ali omejiti le Vlada na predlog ministra. Pobudnica navaja, da ne more enostransko odstopiti od dolžnosti, ki ji jih nalaga koncesijska pogodba. Na podlagi koncesijske pogodbe naj bi bila dolžna gospodariti z ribnikom Tivoli. Lokalna skupnost naj bi bila na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 46/14, 31/18 in 82/20 – v nadaljevanju ZON) sicer pristojna izdati akt o zavarovanju naravne vrednote, v katerem sme na podlagi 64. člena ZON prepovedati ali omejiti ribolov. Vendar po mnenju pobudnic tega ne sme storiti enostransko brez upoštevanja določb ZSRib. Zato naj bi bile izpodbijane določbe tudi v neskladju s 153. členom Ustave.
3.
Z izpodbijanimi določbami Odloka naj bi lokalna skupnost posegla v načelo pravne države (2. člen Ustave). Po mnenju pobudnic bi morala biti omejitev dejavnosti določena z zakonom. Ribiške družine naj bi na podlagi sklenjenih koncesijskih pogodb izvajale dejavnost ribolova na podlagi 21. člena ZSRib. Izvajalci ribiškega upravljanja v okviru podeljene koncesije ribarijo na podlagi ribiškogojitvenega načrta in za to tudi plačujejo koncesijo. Stanje, ki je nastalo z uveljavitvijo izpodbijanega odloka, naj bi bilo v nasprotju z načelom pravne predvidljivosti in z ustavno zagotovljenimi pravicami pobudnic. Zakonske norme morajo biti jasne, razumljive in nedoumne, ko posegajo v medsebojna razmerja med posameznimi vejami oblasti in če posegajo v pravice posameznikov. Načelo pravne države naj bi zahtevalo tudi sistemsko skladnost in preglednost pravnih norm.
4.
Nasprotna udeleženka v odgovoru zavrača trditve pobudnic, da bi z izpodbijanimi določbami posegla v Ustavo, ZSRib in Uredbo. Zakon, ki ureja način varstva naravnih znamenitosti in redkosti, naj bi bil ZON. V ZON naj bi bili opredeljeni načini, ukrepi in druga dejanja, nujna za uveljavljenje javnega interesa na področju varstva in ohranjanja naravne dediščine. S sistemom varstva naravnih vrednot naj bi se zagotovili pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oziroma ohranjajo. V 6., 7. in 8. členu ZON naj bi bile določene pristojnosti lokalne skupnosti na področju ohranjanja narave. V pristojnost lokalne skupnosti naj bi sodilo tudi varstvo naravnih vrednot lokalnega pomena. Nasprotna udeleženka poudarja, da iz zgoraj navedenih zakonskih določb izhaja, da ima lokalna skupnost ustavno in zakonsko dolžnost varovati naravne vrednote. S tem je tudi določena pravna podlaga za določitev izpodbijanih prepovedi oziroma omejitev v občinskem odloku. Če pobudnica ne bi sprejela navedenega odloka, bi delovala v nasprotju z ZON. V nadaljevanju odgovora se nasprotna udeleženka sklicuje na 45., 49., 51., 53., 64., 65., 66. in 68. člen ZON, ki določajo pravne podlage za zavarovanje naravne vrednote in varstveni režim. Nasprotna udeleženka je poudarila 12. točko tretjega odstavka 64. člena ZON, ki določa, da se z aktom o zavarovanju na zavarovanem območju lahko med drugim prepovesta tudi ribolov ter nabiranje rastlin in živali.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.