Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 16-613/2019, stran 1317 DATUM OBJAVE: 15.3.2019

VELJAVNOST: od 15.4.2019 / UPORABA: od 15.4.2019

RS 16-613/2019

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 1.3.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 8.1.2025: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 16/19

Časovnica

Na današnji dan, 8.1.2025 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2021
    DO nadaljnjega
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 
 
 

613. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)

 
 
 
 
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
 
 

U K A Z
o razglasitvi Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)

 
 
Razglašam Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. marca 2019.
 
 
Št. 003-02-3/2019-3
 
 
Ljubljana, dne 14. marca 2019
 
 
Borut Pahor l.r. predsednik  Republike Slovenije 
 
 

Z A K O N
O NEPRAVDNEM POSTOPKU (ZNP-1)

 
 

Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE

 
 

I. poglavje Temeljne določbe

 
 

1. člen

(vsebina in uporaba)

 
 
(1)
Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge zadeve, za katere je s tem ali z drugim zakonom določeno, da se rešujejo v nepravdnem postopku.
 
 
(2)
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku.
 
 
(3)
Splošne določbe tega zakona veljajo za vse nepravdne postopke, če s tem ali z drugim zakonom ni drugače določeno.
 
 

2. člen

(začetek postopka)

 
 
(1)
Nepravdni postopek se začne na predlog ali po uradni dolžnosti.
 
 
(2)
Sodišče začne nepravdni postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon.
 
 

3. člen

(obstoj postopka)

 
 
Nepravdni postopek začne teči, ko predlog prispe k sodišču ali ko sodišče v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, opravi prvo procesno dejanje.
 
 

4. člen

(sodna poravnava)

 
 
(1)
V nepravdnem postopku se udeleženke oziroma udeleženci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) lahko poravnajo, razen če zakon določa drugače ali če ne morejo razpolagati s svojimi pravicami ali če narava obravnavanega razmerja poravnavo izključuje.
 
 
(2)
Kdor namerava vložiti predlog za začetek nepravdnega postopka, lahko poskusi doseči sodno poravnavo pri sodišču, ki bi bilo pristojno za odločanje o predlogu.
 
 

5. člen

(pravica do izjave)

 
 
(1)
Sodišče mora dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka.
 
 
(2)
Sodišče sme odločiti, ne da bi udeležencu dalo možnost, da se izjavi, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti.
 
 

6. člen

(hitrost postopka in varstvo pravic udeležencev)

 
 
(1)
Sodišče, udeleženci in druge osebe, ki sodelujejo v postopku, si morajo ves čas postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čim prej ugotovijo in zavarujejo.
 
 
(2)
Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.
 
 
(3)
Po tem zakonu je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost.
 
 

7. člen

(preiskovalno načelo)

 
 
V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka prejšnjega člena, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali.
 
 

8. člen

(narok)

 
 
(1)
Sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače.
 
 
(2)
Naroki so javni, če zakon ne določa drugače.
 
 

9. člen

(prekinitev postopka zaradi napotitve na pravdo ali upravni postopek)

 
 
(1)
Če sodišče prekine postopek, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, napoti praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, da v določenem roku sproži pravdo ali upravni postopek, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.
 
 
(2)
Če udeleženec, ki ga je sodišče napotilo na pravdo ali upravni postopek, ne sproži pravde ali upravnega postopka v določenem roku, sodišče samo odloči o predhodnem vprašanju oziroma odloči ne glede na zahtevke, glede katerih je udeleženca napotilo na pravdo ali upravni postopek.
 
 

II. poglavje Pristojnost in sestava sodišča

 
 

10. člen

(stvarna pristojnost)

 
 
(1)
V nepravdnem postopku na prvi stopnji odloča okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.
 
 
(2)
V naslednjih postopkih po tem zakonu odloča na prvi stopnji okrožno sodišče:
 
 
-
v postopku za pridobitev popolne poslovne sposobnosti otroka, ki je postal roditelj,
 
 
-
v postopku za dovolitev sklenitve zakonske zveze,
 
 
-
v postopkih v zakonskih sporih,
 
 
-
v postopkih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva,
 
 
-
v postopkih za varstvo koristi otroka in
 
 
-
o stanovanjskem varstvu ob razvezi zakonske zveze.
 
 

11. člen

(splošna krajevna pristojnost)

 
 
(1)
Za odločanje je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež.
 
 
(2)
Kadar se postopek začne po uradni dolžnosti, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima stalno prebivališče oseba, glede katere se postopek vodi.
 
 
(3)
Če sodeluje v postopku samo en udeleženec, je krajevno pristojno sodišče, kjer ima ta udeleženec stalno prebivališče ali sedež.
 
 
(4)
Če udeleženec iz prvega do tretjega odstavka tega člena nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se določi krajevna pristojnost po njegovem začasnem prebivališču.
 
 
(5)
Če ima udeleženec iz prvega do tretjega odstavka tega člena poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, je krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča udeleženca.
 
 
(6)
Če so za odločanje pristojna sodišča Republike Slovenije, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojno sodišče Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
 
 

12. člen

(posebna krajevna pristojnost za odločanje o pravici na nepremičnini)

 
 
Za odločanje o pravici na nepremičnini je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Če leži nepremičnina na območju več sodišč, je krajevno pristojno vsako od teh sodišč.
 
 

13. člen

(posebna krajevna pristojnost v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki)

 
 
(1)
V postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče. Če ima otrok poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, je pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča otroka.
 
 
(2)
Če je v postopku za zakonito preživljanje z mednarodnim elementom pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker je predlagatelj otrok, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega ima predlagatelj stalno prebivališče.
 
 

14. člen

(posebna krajevna pristojnost v zakonskih sporih)

 
 
(1)
Za odločanje v zakonskih sporih je pristojno tudi sodišče, na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče.
 
 
(2)
Če je v zakonskih sporih z mednarodnim elementom pristojno sodišče Republike Slovenije zato, ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali ker ima predlagatelj stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče ali na območju katerega ima predlagatelj stalno prebivališče.
 
 

15. člen

(posebna krajevna pristojnost v postopkih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva)

 
 
(1)
V postopkih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva lahko vloži otrok predlog tudi pri sodišču, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče.
 
 
(2)
Če je v postopkih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva z mednarodnim elementom pristojno sodišče Republike Slovenije zato, ker ima predlagatelj stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega ima predlagatelj stalno prebivališče.
 
 

16. člen

(prepoved sporazuma o krajevni pristojnosti)

 
 
Udeleženci ne morejo s sporazumom spreminjati krajevne pristojnosti.
 
 

17. člen

(več krajevno pristojnih sodišč)

 
 
Če je bil predlog vložen pred več krajevno pristojnimi sodišči, je pristojno tisto sodišče, pred katerim se je postopek najprej začel.
 
 

18. člen

(ustalitev krajevne pristojnosti)

 
 
(1)
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najpozneje do konca prvega naroka, če naroka ni, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji.
 
 
(2)
Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.
 
 

19. člen

(razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom)

 
 
(1)
Kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka, s sklepom ustavi nepravdni postopek, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Po pravnomočnosti tega sklepa se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
 
 
(2)
Če je bilo v nepravdnem postopku odločeno o stvari, ki bi se morala reševati po pravilih pravdnega postopka, je tako odločbo mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi iz tega razloga samo, če je sodišče v nepravdnem postopku zagrešilo katero od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
 
 
(3)
V primeru iz prejšnjega odstavka se odločba sodišča, izdana v nepravdnem postopku, lahko izpodbija s pravnimi sredstvi v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek (v nadaljnjem besedilu: zakon o pravdnem postopku).
 
 

20. člen

(sestava sodišča)

 
 
(1)
Na prvi stopnji vodi postopek in izdaja odločbe sodnik posameznik.
 
 
(2)
O pritožbi zoper odločbo, s katero se postopek konča, odloča sodišče druge stopnje v senatu treh sodnikov.
 
 

III. poglavje Udeleženci

 
 

21. člen

(opredelitev udeležencev)

 
 
(1)
Udeleženec v nepravdnem postopku je predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, in oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
 
 
(2)
Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka.
 
 

22. člen

(prijava udeležbe)

 
 
(1)
Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes.
 
 
(2)
Če sodišče izve za osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, jih obvesti o postopku, da lahko prijavijo svojo udeležbo.
 
 
(3)
O prijavi udeležbe po prvem in drugem odstavku tega člena sodišče obvesti druge udeležence in jim določi rok, v katerem se lahko izjavijo o udeležbi.
 
 
(4)
Sodišče lahko tudi brez izjave drugih udeležencev zavrne udeležbo, če ugotovi, da pravni interes osebe, ki je prijavila udeležbo, ni podan.
 
 
(5)
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, ni posebne pritožbe.
 
 
(6)
Do pravnomočnega sklepa o zavrnitvi udeležbe se lahko oseba udeležuje postopka in se njena procesna dejanja ne morejo izključiti.
 
 

IV. poglavje Predlog

 
 

23. člen

(vsebina predloga)

 
 
(1)
Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih zakon o pravdnem postopku določa za tožbo.
 
 
(2)
Če se postopek vodi izključno zaradi plačila v denarju, mora predlagatelj v predlogu navesti višino zahtevanega zneska.
 
 

24. člen

(neupravičen predlagatelj)

 
 
(1)
Če predlog vloži neupravičena oseba, ga sodišče zavrže.
 
 
(2)
Kadar so podani pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti, predlog za uvedbo postopka pa je vložila neupravičena oseba, sodišče začne ali nadaljuje postopek po uradni dolžnosti, predlog pa zavrže.
 
 

25. člen

(umik predloga)

 
 
(1)
Predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje.
 
 
(2)
Če je že izdana odločba sodišča prve stopnje, sme predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi.
 
 

26. člen

(nadaljevanje postopka)

 
 
(1)
Vsak udeleženec lahko v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka.
 
 
(2)
V postopku, ki se lahko začne tudi po uradni dolžnosti, sodišče kljub umiku postopek nadaljuje, če so za to podani razlogi.
 
 

27. člen

(ponovna vložitev predloga)

 
 
V primerih iz 25. člena tega zakona je mogoče predlog znova vložiti.
 
 

V. poglavje Narok

 
 

28. člen

(razpis in izvedba naroka)

 
 
(1)
Sodišče vabi na narok udeležence in druge osebe, ki lahko dajo potrebne podatke.
 
 
(2)
Sodišče lahko razpiše pripravljalni narok, če po prejemu odgovora na predlog oceni, da bi bilo to glede na okoliščine primerno.
 
 
(3)
Sodišče lahko opravi narok, čeprav nanj ne pridejo udeleženci, ki so bili pravilno vabljeni.
 
 
(4)
V nepravdnem postopku lahko sodišče izvaja dokaze brez dokaznega sklepa.
 
 

29. člen

(navajanje dejstev in predlaganje dokazov)

 
 
Udeleženci lahko do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, vselej navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.
 
 

30. člen

(mirovanje postopka)

 
 
(1)
V nepravdnem postopku ni mirovanja postopka, če se je postopek začel po uradni dolžnosti ali če se je postopek začel na predlog, pa so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti.
 
 
(2)
Če predlagatelj, ki je bil pravilno vabljen, ne pride na prvi narok in ne pošlje svojega pooblaščenca ali izostanka ne opraviči, nastopi mirovanje postopka, razen če v skladu s prejšnjim odstavkom ni mirovanja postopka.
 
 

VI. poglavje Odločba

 
 

31. člen

(oblika odločbe)

 
 
(1)
Sodišče izdaja odločbe v obliki sklepov.
 
 
(2)
Sklepi, zoper katere je dopustna posebna pritožba, sklepi, s katerimi se postopek konča, in sklepi sodišča druge stopnje morajo biti obrazloženi.
 
 

VII. poglavje Pravna sredstva

 
 

32. člen

(upravičene osebe)

 
 
(1)
Udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko glede odločitve, ki se nanj nanaša, vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva.
 
 
(2)
Udeleženec iz prejšnjega odstavka mora pravno sredstvo vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najpozneje vročena.
 
 
(3)
Sodišče upošteva pravno sredstvo udeleženca iz prvega odstavka tega člena, čeprav je bilo vloženo po poteku roka iz prejšnjega odstavka, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca.
 
 

33. člen

(pravica pritožbe)

 
 
(1)
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, se smejo udeleženci pritožiti, če zakon ne določa drugače.
 
 
(2)
Če zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper sklep, s katerim se postopek konča.
 
 
(3)
Pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, je treba vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa, če zakon ne določa drugače.
 
 

34. člen

(nova dejstva in novi dokazi)

 
 
Pritožnik sme v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.
 
 

35. člen

(učinek pritožbe)

 
 
(1)
Pritožba zadrži izvršitev sklepa, če zakon ne določa drugače ali če sodišče ne odloči drugače.
 
 
(2)
Sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, če obstaja nevarnost, da bi zaradi odložitve izvršitve nastala znatna škoda, ali če je to potrebno zaradi varstva oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.
 
 
(3)
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko sodišče zahteva varščino, če bi zaradi izvršitve nastala nevarnost za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona ali če je to potrebno za varstvo javnega interesa.
 
 

36. člen

(odločanje o pritožbi)

 
 
(1)
O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.
 
 
(2)
Sodišče prve stopnje lahko na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali z razveljavitvijo.
 
 
(3)
Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
 
 

37. člen

(revizija)

 
 
Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon o pravdnem postopku.
 
 

38. člen

(zahteva za varstvo zakonitosti)

 
 
Če je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v postopku, ki se lahko začne po uradni dolžnosti, in vrhovno sodišče spozna, da je utemeljena, se ne uporablja določba zakona o pravdnem postopku, ki določa, da vrhovno sodišče ugotovi le, da je bil zakon prekršen, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo.
 
 

VIII. poglavje Plačilo sodne takse in stroški postopka

 
 

39. člen

(plačilo sodne takse)

 
 
Ob vložitvi predloga za začetek postopka mora biti plačana sodna taksa, če zakon ne določa drugače.
 
 

40. člen

(porazdelitev bremena stroškov postopka)

 
 
(1)
Vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače.
 
 
(2)
Če so nastali skupni stroški, odloči sodišče po prostem preudarku, v kakšnem razmerju jih udeleženci krijejo, razen če zakon določa drugače.
 
 
(3)
Če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, krijejo stroške ti udeleženci.
 
 
(4)
Udeleženec ima pravico do povračila stroškov postopka le, kadar zakon določa, da stroške krije eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev.
 
 
(5)
Udeleženec mora ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo.
 
 
(6)
Zakoniti zastopnik ali pooblaščenec udeleženca mora povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi.
 
 

41. člen

(predujem za stroške izvedbe dokaza)

 
 
(1)
Kadar sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz, za katerega je treba založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, in predlagatelj v roku ne založi odrejenega zneska, se šteje, da je predlog umaknil, če zakon ne določa drugače.
 
 
(2)
Sodišče v sklepu o odreditvi predujma predlagatelja opozori na to posledico in mu da ustrezen rok za izpolnitev.
 
 

IX. poglavje Uporaba zakona o pravdnem postopku

 
 

42. člen

(subsidiarna in smiselna uporaba)

 
 
V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače.
 
 

Drugi del POSEBNI POSTOPKI

 
 

X. poglavje Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij

 
 

1. oddelek Skupne določbe

 
 

43. člen

(izključitev javnosti)

 
 
V postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij je javnost izključena.
 
 

44. člen

(plačilo sodne takse v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij)

 
 
Če ob vložitvi predloga za začetek postopka, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije ni plačana sodna taksa, sodišče izroči ali pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse, in začne z opravo procesnih dejanj.
 
 

45. člen

(opravljanje procesnih dejanj)

 
 
(1)
Sodišče dovoli, da udeleženec, ki je odrasla oseba, postavljena pod skrbništvo, zaradi uveljavitve svojih pravic ali pravnih interesov sam opravi posamezna procesna dejanja, če oceni, da je sposoben razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj.
 
 
(2)
Sodišče otroku, ki je dopolnil 15 let ter je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, omogoči, da kot udeleženec v postopku samostojno opravlja procesna dejanja.
 
 
(3)
Zakoniti zastopnik otroka iz prejšnjega odstavka sme dejanja v postopku opravljati le, dokler otrok ne izjavi, da bo samostojno opravljal procesna dejanja.
 
 
(4)
Otroka, ki še ni star 15 let oziroma za katerega sodišče presodi, da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, zastopa zakoniti zastopnik.
 
 
(5)
Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika.
 
 
(6)
Sodišče lahko zahteva mnenje centra za socialno delo o tem, katero osebo naj imenuje za kolizijskega skrbnika.
 
 

46. člen

(zastopanje centra za socialno delo)

 
 
(1)
Center za socialno delo lahko opravlja procesna dejanja v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi po strokovnem delavcu, ki ga za to pooblasti direktor.
 
 
(2)
Če sodišče oceni, da je zaradi varovanja koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona in zahtevnosti zadeve potrebno zastopanje po odvetniku ali drugi osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, lahko sodišče Državno odvetništvo Republike Slovenije pozove, da prevzame zastopanje centra za socialno delo.
 
 

47. člen

(obvezno elektronsko poslovanje)

 
 
(1)
Center za socialno delo vlaga predloge, mnenja in druge vloge v nepravdnem postopku v elektronski obliki.
 
 
(2)
Sodišče vroča pisanja centru za socialno delo po varni elektronski poti.
 
 
(3)
Če vložitev predloga, mnenja ali druge vloge ali vročitev pisanja v skladu s prejšnjima odstavkoma ni mogoča, se predlog, mnenje ali druga vloga vloži oziroma pisanje vroči na drug način, ki ga določa zakon o pravdnem postopku.
 
 

48. člen

(posredovanje podatkov in uporaba že izvedenih dokazov)

 
 
(1)
Upravljavci osebnih podatkov, organizacije in osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, so zaradi varstva koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona sodišču dolžne dati zahtevane podatke tudi proti volji osebe, na katero se ti podatki nanašajo.
 
 
(2)
Sodišče lahko ne glede na omejitve, ki jih določa zakon o pravdnem postopku, kot dokazno sredstvo uporabi zapis ali zvočni ali zvočno-slikovni posnetek razgovora z otrokom iz drugega sodnega postopka. Sodišče lahko uporabi tudi pisno izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka, če oceni, da se le tako lahko pravočasno zavarujejo koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.
 
 

49. člen

(vročanje predloga, če je nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja)

 
 
(1)
Če je nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja naslovu, kjer ima stalno oziroma začasno prebivališče, in predlagatelj v predlogu ne navede drugega naslova, sodišče predlog vroči na naslov, ki ga je nasprotni udeleženec sporočil policiji ali sodišču. Če naslova ni sporočil ali mu na tem naslovu predloga ni mogoče vročiti, sodišče po uradni dolžnosti odredi vročitev po izvršitelju ali detektivu ali pa nasprotnemu udeležencu postavi začasnega zastopnika.
 
 
(2)
Stroški vročitve po izvršitelju ali detektivu in stroški začasnega zastopnika se založijo iz sredstev sodišča.
 
 

50. člen

(roki v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij)

 
 
(1)
V postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij je treba narok določiti tako, da ostane udeležencem za pripravo najmanj 15 dni od prejema vabila, razen če varstvo koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona utemeljuje določitev krajšega roka, ki pa ne sme biti krajši od osmih dni.
 
 
(2)
Rok za odgovor na predlog za začetek postopka je 30 dni, razen če varstvo koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona utemeljuje določitev krajšega roka, ki pa ne sme biti krajši od 15 dni.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window