TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 168/2004 z dne 24. 6. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 28/2003 z dne 3. 3. 2004 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. K 88/2001 z dne 27. 8. 2002 ter zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Kr 71/2002 z dne 12. 12. 2002 se ne sprejme.

Z vprašanjem odstranitve obdolženca iz sodne dvorane med zaslišanjem priče z vidika morebitne kršitve pravice do sojenja v navzočnosti iz druge alineje 29. člena Ustave se je Ustavno sodišče že srečalo v zadevi št. Up-62/99. Odločilo je, da zgolj odstranitev pritožnika iz sodne dvorane med zaslišanjem mladoletne oškodovanke še ne utemeljuje kršitve te pravice. Glede na okoliščine konkretnega primera (narava kaznivega dejanja, razmerje med pričo in obdolžencem in mladost priče) tak ukrep po stališču Ustavnega sodišča v omenjeni zadevi ni bil sporen z vidika jamstev, ki jih zagotavljata 22. in 29. člen Ustave, še posebej pa ga utemeljuje tudi zahteva po varstvu koristi mladoletnih žrtev spolnih deliktov v sodnih postopkih. Ukrep tudi ni prekomerno posegel v pritožnikovo pravico do obrambe, saj je njegova odstranitev trajala le za čas zaslišanja priče, med zaslišanjem je bil navzoč pritožnikov zagovornik, ki je priči tudi postavljal vprašanja. Po vrnitvi v sodno dvorano je sodišče pritožniku prebralo izpovedbo priče in mu omogočilo, da je priči postavljal vprašanja. Okoliščine odstranitve pritožnika iz sodne dvorane v pričujoči zadevi so torej povsem podobne tistim, ki so bile podlaga za odločitev v zadevi št. Up-62/99. Ustavno sodišče se je ob preizkusu te ustavne pritožbe tudi primerjalno seznanilo s pravno ureditvijo in prakso morebitne odstranitve obdolženca s sojenja. Ugotovilo je, da tudi druge ureditve in praksa na njihovi podlagi v določenih okoliščinah dopuščajo odstranitev obdolženca iz obravnavne dvorane med zaslišanjem priče, še posebej, če je ta mladoletna in/ali če zaradi strahu ali kakšnega drugega razloga ne more pričati oziroma ne more pričati po resnici. Vse primerjane ureditve so prav tako zavezane spoštovanju pravice do sojenja v navzočnosti. Upoštevajoč ustavnosodno presojo v zadevi Up-62/99 in primerljive pravne ureditve je očitno, da pritožniku z odstranitvijo iz obravnavne dvorane med zaslišanjem mladoletnih oškodovancev ni bila kršena pravica do sojenja v navzočnosti iz druge alineje 29. člena Ustave.