TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Drugi odstavek 41. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70-2/94 - popr., 72/98, 6/99, 66/2000 in 111/01) se razveljavi v delu, ki se glasi: "v primeru iz 6. točke 39. člena tega zakona pa samo do začetka glavne obravnave". Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 41. člena Zakona o kazenskem postopku se zavrže.

Eden izmed temeljnih pogojev za zagotovitev pravice do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave) je prepoved, da bi sodno funkcijo opravljala oseba, glede katere obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti oziroma objektivnosti. Nepristranskost sodišča pa je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih (npr. po odsotnosti kršitev procesnih pravic ene izmed strank, po vplivu (ne)pristranskosti na odločitev o glavni stvari), temveč tudi po njenem zunanjem izrazu, namreč kako lahko vprašanje razmerja pristranskosti oziroma nepristranskosti razumejo stranke v konkretnem kazenskem postopku. Zakonska ureditev mora obdolžencu med drugim omogočati, da učinkovito izpodbija domnevo o sodnikovi nepristranskosti s trditvijo in dokazom o obstoju odklonitvenega razloga. Ravnanje sodnika, ki kaže na to, da so pri njem prisotne okoliščine, zaradi katerih ima osebni razlog za odločanje v korist ene izmed strank, se lahko izkaže šele med samim sojenjem. Prav tako stranka v kazenskem postopku izve za sestavo celotnega senata šele tik pred začetkom glavne obravnave in tako nima časa preveriti, ali morda za katerega izmed članov senata obstajajo okoliščine, ki vzbujajo sum o njegovi nepristranskosti, če ji te okoliščine niso znane vnaprej. Zato je v neskladju z Ustavo ureditev, ki strankam v kazenskem postopku ne omogoča vložiti zahteve za izločitev sodnika po začetku glavne obravnave, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost. Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 41. člena ZKP, je Ustavno sodišče pobudo v tem delu skladno s 25. členom ZUstS zavrglo.