TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99 in 64/01) je v neskladju z Ustavo, ker državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja. Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji je v neskladju z Ustavo, ker ne ureja pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ iz prejšnje točke izreka, ki jim je bil izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca iz 28. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I in 44/97). Člen 1 Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji je v neskladju z Ustavo iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe. Prvi in drugi odstavek 2. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji se v delih, v katerih določata rok treh mesecev za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, razveljavita. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 2. člena, 3. člena in 12. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji se zavrne. Pobuda Helsinškega monitorja Slovenije - združenja za človekove pravice za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji se zavrže. Ugotovljene neskladnosti iz 1., 2. in 3. točke izreka je zakonodajalec dolžan odpraviti v roku šest mesecev od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dovoljenjem za stalno prebivanje, izdanim na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji ali na podlagi Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I in 44/97) ali na podlagi Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 61/99), se ugotavlja stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji od 26. 2. 1992 dalje, če so bili tega dne izbrisani iz registra stalnega prebivalstva. Ministrstvo za notranje zadeve jim mora po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji od 26. 2. 1992 dalje.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99, 54/00 in 64/01 - v nadaljevanju ZUSDDD) državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ (v nadaljevanju državljani drugih republik) ni omogočil pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje tudi za nazaj, to je od 26. 2. 1992, ko so z izbrisom njihove stalnega prebivališča in prenosom v evidenco tujcev izgubili stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ker načela pravne države, predvsem pa načelo pravne varnosti zahtevajo, da položaj teh državljanov drugih republik ne ostane pravno neurejen, je Ustavno sodišče v 1. točki izreka odločilo, da je ZUSDDD je v neskladju z Ustavo, ker državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ (v nadaljevanju državljani drugih republik), ki so bili 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivališča. Ustavno sodišče je ugotovilo, da zakonodajalec zaradi posebnega pravnega položaja državljanov drugih republik ugotovljene neustavne pravne praznine ne bi mogel drugače urediti, kot da bi določil, da imajo navedene osebe, ki so že pridobile dovoljenje za stalno prebivanje, priznano stalno prebivanje tudi za nazaj. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da določi način izvršitve svoje odločitve iz 1. točke izreka tako, da se z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki so bila že izdana državljanom drugih republik, ugotavlja stalno prebivanje za nazaj, to je od dneva izbrisa iz registra stalnega prebivalstva 26. 2. 1992, Ministrstvu za notranje zadeve pa naložilo, da po uradni dolžnosti izda dopolnilne odločbe o ugotovitvi stalnega prebivališča od 26. 2. 1992 dalje vsem tistim državljanom drugih republik, ki so bili 26. 2. 1992 izbrisani iz registra prebivalstva in so dovoljenje za stalno prebivanje že pridobili (8. točka izreka). Ustavno sodišče je odločilo, da načela pravne države zahtevajo, da se položaj državljanov drugih republik, ki jim je bil izrečen ukrep prisilne odstranitve, ker niso imeli urejenega pravnega statusa v Republiki Slovenije, posebej uredi. Zato je v 2. točki izreka ugotovilo neskladnost ZUSDDD z Ustavo tudi iz razloga, ker ne ureja pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje državljanov drugih republik, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva in jim je bil zaradi neurejenega pravnega položaja izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca iz 28. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I in 44/97). Z vidika načel pravne države (2. člen Ustave in načela vezanosti delovanja upravnih organov na okvir ustave in zakonov (drugi odstavek 120. člena Ustave) in glede na poseben položaj državljanov drugih republik bi moral Zakon opredeliti, kaj pomeni dejansko življenje po ZUSDDD. Ker so se državljani drugih republik zaradi izgube stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in dalj časa neurejenega pravnega položaja znašli v raznovrstnih položajih, je treba predpisati merila (okvire) za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja dejanskega življenja za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanja. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je 1. člen ZUSDDD v tem delu v neskladju z Ustavo (3. točka izreka). Ker zakonodajalec za določitev kratkega (prekluzivnega) roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ni imel upravičenega razloga, je Ustavno sodišče izpodbijani prvi in drugi odstavek 2. člena v delu, v katerem je določen rok treh mesecev, razveljavilo (4. točka izreka).