Običajno maščevanje ne more predstavljati izvršitve zakonskega znaka "drug nizkotni nagib", saj ne predstavlja normativne konkretizacije nizkotnega nagiba v smislu 4. točke 116. člena KZ-1. V 4. točki 116. člena je kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora navedeno brezobzirno maščevanje. Glede na to, zgolj običajno maščevanje ne more predstavljati izvršitvenega ravnanja iz "drugih nizkotnih nagibov".
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da je obtoženi z enim ravnanjem uresničil dve prepovedani posledici, torej smrt oškodovanke in nevarnost za življenje oseb, ki so se v predmetnem času nahajale v lokalu in v njegovi neposredni bližini. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ne gre niti za situacijo, ko bi bila kriminalna količina enega kaznivega dejanja vsebovana v drugem, niti ni kriminalna količina drugega kaznivega dejanja v primerjavi s kriminalno količino prvega neznatna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014998
ZKP-UPB8 člen 129a, 129a/6, 130. KZ-1-UPB2 člen 87, 87/1.
izrek denarne kazni - stečajni postopek - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je stečajni postopek začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka, vendar je v nadaljevanju zmotno in predvsem preuranjeno zaključilo, da se denarna kazen ne da oziroma se ne bo dala prisilno izterjati. To okoliščino bo namreč mogoče ugotoviti šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenega, v katerem je sicer Republika Slovenija prijavila med drugimi tudi terjatev iz naslova te denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR (list. št. 463 in 464 v spisu). Šele po tem, če denarna kazen ne bo plačana iz unovčene stečajne mase oziroma, če je prostovoljno ne bo plačal niti obsojeni sam, bo lahko sodišče ponovno začelo oziroma nadaljevalo s prisilno izterjavo te denarne kazni v izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje sicer pravilno odločilo s sodbo, vendar je svojo odločitev napačno oprlo na določbo 130. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki velja le za prisilno izterjavo denarnih kazni, predpisanih v ZKP, namesto pravilno na določbo šestega odstavka 129.a člena ZKP, ki se nanaša na spremembo denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora. Posledično je napačno določilo število dni zapora po 130. členu ZKP, namesto pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, po kateri se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019218
URS člen 121, 125. ZASP člen 5, 37, 130, 130/1, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/2, 168/3, 168/4. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44. OZ člen 74. ZPreZP-1 člen 3, 3/1.
nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo - sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - civilna kazen po ZASP - krivda - skupni sporazum - exceptio illegalis - svet za avtorsko pravo
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen URS), pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena URS ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo. Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo Skupnega sporazuma (v nadaljevanju: SS) v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. Pritožbeno sodišče je zato v tej zadevi 125. člen URS uporabilo za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS. Na odločitve Sveta za avtorsko pravo sodišča niso vezana, ker lahko uporabijo exceptio illegalis.
V SS si je tožeča stranka izgovorila trikratno nadomestilo v primeru kršitve pravice. Učinek takšne tarife (prvega odstavka 4. člena tarifnega dela SS) je, da je tožeča stranka v primeru kršitve vselej upravičena do trikratnika tarife za zakonito uporabo. Ker je to enako, kot je zgornja meja tega, kar lahko zahteva na temelju prvega in tretjega odstavka 168. člena ZASP, je to nedopustno. Nedopustno je zato, ker je sama civilna kazen vezana na krivdo kot dodatno predpostavko, ki ni vedno podana. Celo v primeru kršitve torej proizvajalec fonogramov na temelju ZASP ni samodejno upravičen do civilne kazni, kot je že bilo pojasnjeno. Z oblikovanjem tarife v 4. in 5. členu SS so sklenitelji SS dosegli prav to, da bo do trikratnika tarife za zakonito uporabo (5. člen ZASP) proizvajalec fonogramov upravičen v primeru kršitve vselej, ne glede na stopnjo krivde kršitelja in druge predpostavke.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 45, 48, 48/1, 49, 49/1, 51.
izvedenina - dopolnilno mnenje - manj zahtevno mnenje
Izvedenec ni ponovno preučeval spisa, zato ni upravičen do nagrade po prvem odstavku 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik). Tudi študij listin, ni bil potreben, saj je odgovarjal na pripombe, na katere je lahko odgovoril iz listin, s katerimi je razpolagal ob izdelavi prvotnega izvedeniškega mnenja (prvi odstavek 49. člena Pravilnika). Obseg izvedeniškega dela ter vsebina odgovorov na pripombe strank ne utemeljujeta potnih in materialnih stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo na podlagi 45. in 41. člena Pravilnika.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017092
ZObr člen 98c, 98c/2. OZ člen 165, 299, 299/1, 347, 352, 352/3. ZDR-1 člen 156. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
Seveda je na delodajalcu, da preko organizacije dela sam določi dan tedenskega počitka, ta bi lahko bil v konkretnem primeru tudi v nedeljo. Vendar tožena stranka tedenskega počitka ni zagotavljala, zato je za presojo dni tedenskega počitka mogoča le računska operacija, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje (število zaporednih dni dela, deljeno s 7). Tožnik je po misijskem dopustu opravil 45 zaporednih dni dela, zato je bil v tem času upravičen do 6 dni tedenskega počitka.
Za višino odškodnine za premoženjsko škodo, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka, je relevantna celotna plača (osnova in dodatki) opredeljena v odločbi o plači za čas napotitve v mirovne sile, ki je sicer določena na mesečni ravni v pavšalnem, nominalnem neto znesku.
ZPIZ-2 člen 27, 29, 183, 183/2, 183/3, 399, 399/1.
delna pokojnina
Ob pravilni uporabi materialnih določb ZPIZ-2 je pravico do izplačevanja 20 % starostne ali predčasne pokojnine pred 1. 1. 2016 bilo potrebno priznati tudi zavarovancem, ki so izpolnili pogoje po posebnih predpisih v skladu s 399. členom ZPIZ-2.
Glede na dejstvo, da je obdolženec s sekiro tudi zamahnil po zaščitnem steklu, ne gre dvomiti v resnost obdolženčeve odločitve, da pride do denarja in se na ta način reši iz finančne krize.
Ob takšnem dejanskem stanju, in ko je obdolženec tudi sam ob svojem zaslišanju pojasnil, da je bila njegova dejavnost usmerjena izključno v pridobitev denarja, pritožbene navedbe, da gre pri obravnavanem kaznivem dejanju zgolj za poškodovanje tuje stvari, nikakor ne morejo prepričati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015775
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1. ZKP člen 306, 306/2.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje obrekovanja - objektivna presoja žaljivosti - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave
Izpodbijana sodba ima ustrezne razloge o tem zakaj je sodišče prve stopnje inkriminirane besede zapisane v "Vlogi za postavitev skrbnika za posebni primer in določitev terminov obiskov matere" (Vloga), ocenilo kot objektivno žaljive ter da je obdolženec z njimi podcenjeval zasebno tožilko in ni spoštoval njenega osebnega dostojanstva ter je o njej podal žaljivo vrednostno oceno. Glede na obseg inkriminiranih besed v Vlogi, ki bi morala biti v celoti namenjena predlogu, da se materi J.P. postavi skrbnik za posebni primer in se mu določi termin obiskov, kar je obdolžencu kot prava vešči osebi bilo znano ter upoštevaje okoliščine, v času katerih je bila vloga poslana na Center za socialno delo (CSD), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zaničevalni namen obdolženca.
ZPP člen 146a, 366, 366/2. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 2.
domneva umika pritožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - vročanje pritožbe nasprotni stranki - vročanje v tujino - nezaložitev predujma - založitev stroškov za prevod tožbe - prevod vloge v tuj jezik
V postopku s pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe se smiselno uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo.
Če je treba vlogo (pritožbo) vročiti v tujino v tujem jeziku, mora stranka, katere vloga se vroča, založiti stroške za prevod ali sama predložiti overjen prevod vloge v jezik, v katerem bo vloga lahko vročena.
Šteje se, da je pritožnik zaradi nezagotovljenega prevoda oziroma plačila stroškov za prevod umaknil pritožbo. Pritožbe, ki šteje za umaknjeno, ni več mogoče obravnavati.
izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - izjava o priznanju krivde - zavrnitev priznanja - izjava policistom - privilegij zoper samoobtožbo - hišna preiskava - navzočnost oseb pri hišni preiskavi
Okoliščina, da je predsednica senata zavrnila priznanje krivde obtoženega G. G., ne more predstavljati razloga, da bi morala biti ista sodnica na podlagi 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP izločena iz sojenja v tej zadevi. Obtoženi G. G. je na naroku za glavno obravnavo dne 19. 2. 2018 navajal, da krivdo prizna, da pa "o tem, kar se mu očita, ne ve nič in da s tem ni imel nič". Višje sodišče ugotavlja, da takšne izjave ni mogoče obravnavati kot priznanje krivde, četudi je res predsednica senata sprejela sklep, da priznanja krivde obtoženega G. G. ne sprejme. Priznanje krivde ne more biti nekaj, o čemer obtoženec ne ve nič ali nekaj, s čimer ni imel nič, saj institut priznanja krivde pomeni, da obtoženec prizna krivdo po obtožnem aktu, torej v okviru očitka dejanskega stanja, kot je opisan v obtožnem aktu.
Nikakršnih razlogov ni, da bi ta hišna preiskava ne bila izvedena zakonito, saj je bila hišna preiskava pri obtoženki dne 23. 8. 2016 opravljena na podlagi pisne odredbe sodišča prve stopnje (215. člen ZKP), navzoče so bile osebe, ki morajo (in smejo) biti navzoče pri hišni preiskavi (216. člen ZKP), posledično temu pa ni nikakršnih pomislekov, da sodišče dokazov, pridobljenih na podlagi tako opravljene hišne preiskave, ne bi moglo uporabiti in nanje opreti svoje sodbe.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - utemeljen sum - utemeljen sum, da je tujec storil kaznivo dejanje
Prošnji za izročitev priložena listinska dokumentacija ne obsega vsebine dokazov, ki bi slovenskemu sodišču omogočili samostojno presojo obstoja utemeljenosti suma, da je tujec storil očitano mu kaznivo dejanje.
ZPP člen 5, 5/1, 16, 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - pripravljalna vloga v pravdi - stroški fotokopij - plačilo DDV
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča prvi toženki utemeljeno odreklo povračilo za stroške sestave njene tretje pripravljalne vloge. To je prva toženka prinesla na prvi narok za glavno obravnavo. Brez dvoma bi sodišče in nasprotno stranko z vsebino te svoje vloge lahko seznanila tudi neposredno oziroma ustno na samem naroku (16. člen ZPP). Izdatki za pisno sestavo te vloge torej niso bili potrebni.
ZDR člen 18, 82, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2 .. ZJU člen 154.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - subjektivni rok - podaja odpovedi - vročitev odpovedi - reintegracija - sodna razveza - datum - denarno povračilo
V zvezi s pravočasnostjo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je glede datuma podaje odpovedi, kadar je ta sporen, odpoved podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje.
Redko pride do tega, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele ob zagovoru delavca (ali celo kasneje). V primerih, ko je zagovor opravljen, je treba ugotoviti, ali je dejstva ob zagovoru delavca mogoče šteti za tako pomembna, drugačna ali nova, da upravičujejo sklepanje, da je delodajalec šele takrat ugotovil odpovedni razlog. Zato je tudi pri presoji glede datuma ugotovitve razloga za izredno odpoved s strani delodajalca treba upoštevati, kdaj se je le-ta dejansko seznanil oziroma ugotovil tiste bistvene dejanske okoliščine, ne pa ostalih, ki predstavljajo dejansko podlago za ugotovitev odpovednega razloga.
Pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v obravnavani zadevi ne gre toliko za vprašanje, ali bi lahko tožnik še sodeloval z nekaterimi sodelavci, zaposlenimi v policiji, ki so sodelovali v postopku, v katerem je bila tožniku podana izredna odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma so pričali v sporu kot priče, ki jih je predlagala tožena stranka, temveč za vprašanje zaupanja tožene stranke v delo tožnika kot policista, ki bi se moral striktno držati pravil in predpisov v policiji, še posebej, ker je kot pomočnik komandirja skrbel za spremembe dnevnega razporeda dela. Ravno ta funkcija bi od njega zahtevala še posebno vestnost, saj drugače tega ne more zahtevati od podrejenih. Tožnik je v dneh, za katere so se mu očitale kršitve in jih je sodišče ugotovilo v sodnem sporu, izvajal usposabljanje v avtošoli med službenim časom ter kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Izvajanje druge dejavnosti med službenim časom je kršenje delovne obveznosti, razen, če delavec to dela z dovoljenjem oziroma odobritvijo delodajalca.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in tudi za zaključek, da je vzrok III. kategorije invalidnosti kombinacija bolezni in poškodbe izven dela.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/4, 522. ZSReg člen 33, 33/2, 33/3, 33/4, 39., 39/1-3.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register
V obravnavanem primeru je tako odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve ustreznosti skupščinskega sklepa subjekta vpisa o prenehanju po skrajšanem postopku oziroma resničnosti izjave o poplačanih obveznostih družbe, rešitev predhodnega vprašanja pa je odvisna od dejstva, ki je med udeležencema registrskega postopka sporno - ali ima subjekt vpisa neporavnano obveznost do upnika.
kršitev tajnosti postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - lex certa - objava osebnih podatkov - otrok - mladoletna oseba
Zakonski znak "otrok" iz drugega odstavka 287. člena KZ-1, ki je veljal do 15. 5. 2012 je potrebno razlagati skladno s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic ter s precedenčnim primerom (sodba Vrhovnega sodišča RS, I Ips 12291/2012).
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/2, 60/2-5, 60/3, 60/4, 296, 296/2.. ZPP člen 154, 154/1, 157.
prijava pogojne terjatve - odločitev o stroških postopka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka že k prijavi terjatve morala priložiti sklep, iz katerega je razvidno, da sta bili terjatvi NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. v stečajnem postopku nad njo priznani.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - upravičeni predlagatelj
Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke. Upravičeni predlagatelji za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve po določbah drugega odstavka 81. člena in 40. člena ZDZdr so: izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave, najbližja oseba in državni tožilec. Za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, pa tudi zakoniti zastopnik.Glede na zgoraj obrazloženo direktor posebnega socialno varstvenega zavoda, torej direktor Doma ..., ni materialnopravno upravičen predlagati sprejema na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve in bi sodišče prve stopnje moralo njegov predlog zavreči.