ureditev razmerij med solastniki - solastnina nepremičnin - delitev solastnine - fizična delitev nepremičnin - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - akt o ustanovitvi etažne lastnine - posli rednega upravljanja - uporaba vrta - pravno razmerje - določitev načina rabe nepremičnine - lastninska pravica na stanovanju - skupni del zgradbe - enostranski pravni posel - idealni delež solastnika - potrebna večina solastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - soglasje etažnih lastnikov - skupni deli - sosedsko pravo - sprememba okoliščin - pričakovana zasebnost - načelo sorazmernosti
Predlagateljica je s pridobitvijo lastninske pravice na stanovanju vstopila v solastninsko pravno razmerje, kot je bilo urejeno z aktom o ustanovitvi etažne lastnine.
Institut nadomestnega soglasja po naravi stvari omejuje lastninski položaj tistih solastnikov, ki niso soglašali s sprejetjem odločitve. Legitimen razlog te omejitve je v zagotavljanju delovanja skupnosti oseb, ki jih povezuje lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe.
Nasprotna udeleženca sta ob vstopu v solastniško razmerje vedela (ali vsaj mogla vedeti), da izključna raba vrta ne odraža njunih solastniških upravičenj na skupnih delih, in nista mogla računati z nespremenljivostjo ureditve, določene v Aktu o ustanovitvi etažne lastnine. Ob pridobitvi etažne lastnine sta mogla pričakovati le toliko zasebnosti, kolikor jo lahko nudi bivanje v dvostanovanjski stavbi s skromnim obsegom zemljišča okrog nje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063625
ZPP člen 7, 212, 279č, 279č/2, 285.
upravnik - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve - ugotovitev solastniškega deleža - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nedovoljeni informativni dokazi - program vodenja postopka
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč nosilne razloge izpodbijane odločitve, moralo tožečo stranko z uporabo materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati na to, da konkretizira svoje navedbe. Na nejasnost podlage vtoževanih računov je tožečo stranko opozorila že tožena stranka; ustaljeno stališče sodne prakse je, da sodišče ni dolžno izvajati materialno procesnega vodstva, če na pomanjkljive trditve opozori že nasprotna stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00063572
ZPP člen 112, 112/1, 435, 435/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - naslov za vročanje - vročanje - pravilnost vročitve - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor
Stališče pritožbe, da ugovor ni obrazložen, ni pravilno. Toženec je namreč v ugovoru navedel, da niso podani pogoji za enostransko odpoved najemne pogodbe, ker bi morala tožnica pred sodno odpovedjo izvesti s pogodbo dogovorjeni poskus sporazumne odpovedi pogodbe. Za to dejstvo je tudi predlagal dokaze. Gre za pravno pomembno dejstvo, ki lahko povzroči zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnično. Pritožbeno oporekanje resničnosti te trditve pa ne more napotovati na sklep, da je ugovor neučinkovit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063561
ZPP člen 11, 11/1, 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 24, 25, 26.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - izpraznitev stanovanja - izselitev iz stanovanja - skupno premoženje - vlaganja - ustvaritev nove stvari - pravica do izjave - nova stvar
Upoštevaje navedbe toženke, iz katerih je zaenkrat moč sklepati zgolj na to, da ni dosežen pravni standard nove stvari oziroma spremenjene identitete zgradbe, se izkaže, da ni smotrno čakati na odločitev o toženkinem stvarnopravnem zahtevku v drugi pravdi. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se toženkin predlog za prekinitev postopka zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00063006
OZ člen 59. SZ-1 člen 95, 98, 111, 111/1, 112, 112/2, 113. ZFPPIPP člen 322, 322/2, 322/4. ZPP člen 184, 184/2.
sprememba tožbe - družinski član - pasivna legitimacija - najemna pogodba - prenehanje najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - izselitev družinskega člana - stanje stanovanja po prenehanju najema - pravica do izjave - stečajni upravitelj - soglasje stečajnega sodišča - sklep o soglasju - pravni učinek - izpolnitev odložnega pogoja - začetek učinkovanja pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - potek časa - povrnitev lastnih vlaganj najemnika
Ker tožnica tožbe ni razširila na nove tožene stranke, tožba ni bila spremenjena.
Glede na v najemni pogodbi vsebovan odložni pogoj stečajnemu sodišču ni bilo treba izrecno za nazaj odobriti oddaje sporne nepremičnine. Zaradi v pogodbi vsebovanega odložnega pogoja je imelo isti učinek soglasje.
V kakšnem stanju je toženec dolžan stanovanje izročiti, se pravdni stranki nista posebej dogovorili, zato velja zakonska ureditev, po kateri je toženec dolžan stanovanje izročiti v stanju, v kakršnem ga je prevzel, ter praznega oseb in stvari.
plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - stroški upravljanja - stroški rezervnega sklada - razdelilnik stroškov - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Toženka je ugovarjala, da svoje obveznosti ni izpolnila, ker ji tožeča stranka fizično onemogoča dostop do skupnih prostorov. Toženka pa ni zmogla pojasniti katerih storitev, ki so bile opravljene in jih je plačala tožeča stranka, zato ne more uporabljati oziroma kateri so tisti stroški iz razdelilnika, ki se nanašajo na uporabo skupnih prostorov in dostopa do parkirišč in jih ni dolžna plačati. Čeprav v tej fazi postopka to ne bi bilo več mogoče, toženka dejanskih trditev v pojasnilo svojega ugovora ni uspela opredeliti niti v pritožbenem postopku, v katerem zgolj ponavlja svoj ugovor iz prvostopenjskega postopka.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 42, 154, 154/1, 433, 433/2.
najemna pogodba - najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - vrednost spornega predmeta
Za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (tretji odstavek 29. člena ZPSPP). Sodišče v nalogu za izpraznitev odloči tudi o stroških postopka (drugi odstavek 433. člena ZPP). Te krije stranka, ki ne uspe v sporu (prvi odstavek 154. člena ZPP).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. SZ-1 člen 25, 49, 49/1. SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - posel rednega upravljanja - večinsko soglasje etažnih lastnikov - določitev upravnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Trditev, da je bila pogodba o upravljanju sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov, ki ima v lasti več kot polovico etažnih delov oz., kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena z več kot 50 % soglasjem etažnih lastnikov, je tožnica podala, kar je odločilno dejstvo po navedenih materialnopravnih določbah, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni zmogla trditvenega bremena (ker ni navedla točnega odstotka), napačen. Sodišče je nadalje navedlo, da tožnica tudi dokaznega bremena ni zmogla, kljub temu, da je tožnica glede zatrjevanega dejstva predložila ustrezen dokaz, tj. pogodbo o upravljanju s podpisi etažnih lstnikov, ki pa je sodišče dokazno ni ocenilo in ni presojalo, ali je s predložitvijo tega dokaza tožnica dokazala, da je bila pogodba o upravljanju veljavno sklenjena. Sodišče tako dokazne ocene sploh ni napravilo in razlogov o odločilnih dejstvih ni navedlo, kar onemogoča preizkus izpodbijane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063976
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/1, 24, 26, 26/3, 29, 29/1, 35. ZPP člen 291.
pripadajoče zemljišče - vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - neobligatornost naroka - vsebina pritožbe - klet - dokazni postopek - dokazna pravila - dokazna domneva - dokaz s sodnim izvedencem - uporaba določb nepravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - denacionalizacija
Udeleženci so bili v dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku ves čas v sporu z nasprotnim udeležencem, kaj predstavljajo v njegovi kupoprodajni pogodbi drugi prostori, ki so bili poleg stanovanja izvzeti iz denacionalizacije, zato je sodišče svojo odločitev pravilno kot bolj verjetno oprlo na listine. Ob tem pa se je ustrezno opredelilo tudi do mnenj sodnih izvedencev geodetov iz denacionalizacijskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00061979
OZ člen 427, 429. ZPP člen 306, 458. SZ-1 člen 24.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih stroškov - najemnik stanovanja - izvrševanje pravic najemnika - obveznosti najemnika - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - stranke sodne poravnave - dolžnik - sprememba dolžnika - prevzem dolga
Utemeljena je pritožbena navedba, da je treba upoštevati samo tisto, kar je zapisano v sodni poravnavi in da so dodatne toženčeve interpretacije na zaslišanju neupoštevne. Vendar tudi s tako metodo ni mogoče priti do za tožnika ugodnejše odločitve. Pritožbena razlaga, da bi moral toženec doseči izrecen zapis v poravnavi, da je prost obveznosti oziroma da njegovo obveznost prevzema A. A., bi bil utemeljen le v primeru, ko bi bili stranki pravde, v kateri se je sklepala poravnava, samo sedanja tožnik in toženec.
Sodna poravnava ima značilnosti tako pogodbe kot sodne odločbe. Njen namen je celovita in dokončna ureditev spornih razmerij med strankami: bodisi tistih iz pravde (v celoti ali delno), lahko (in zaželeno) pa tudi drugih – primerjaj 306. člen ZPP. Zato sodna poravnava presega domet (zgolj) pogodbe o prevzemu dolga. To pa pomeni, da ni ustrezna razlaga poravnave, za katero se zavzema pritožba: da bi moralo izrecno pisati, da je C. A. prost obveznosti iz naslova stroškov stanovanja, za katere bi sicer odgovarjal kot najemnik. V poravnavi je jasno določeno, kolikšni so ti stroški in kdo jih je dolžan plačati (A. A.), poleg tega pa tudi, da so s tem urejena vsa medsebojna sporna razmerja, ki se nanašajo na tožbo in da stranke (to pa sta tudi A. A. in B. A.) iz teh naslovov druga do druge nimajo nobenih zahtevkov več. Edino ustrezno tolmačenje tega zadnjega zapisa je, da stranke nimajo nobenih medsebojnih zahtevkov (razen tistih iz poravnave) glede katerekoli zadeve, ki je bila urejena s poravnavo, to pa so tudi v tej pravdi vtoževani stroški. V nasprotnem primeru poravnava ne bi imela nobenega smisla (ki je: dokončna ureditev razmerij, preprečitev novih sporov).
ZODPol člen 1, 86, 86/2, 88, 88/1, 88/3. ZODPol-D člen 2, 3, 3/3. ZPP člen 132, 132/1, 137, 139, 139/6, 320.
tožba na sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - najemno stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - službeno stanovanje - upravičenec do dodelitve službenega stanovanja - policist - zaposleni - I. kategorija invalidnosti - novela - predlog za sklenitev pogodbe - pravočasnost predloga - nepravilna vročitev sklepa - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - dejanski prejem pisanja - načelo enakosti pred zakonom
V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZODPol-D je moral pristojni organ odločiti o predlogu upravičenca za sklenitev ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe za nedoločen čas najkasneje v enem mesecu od uveljavitve novele zakona, sicer se šteje, da je bila najemna pogodba za nedoločen čas sklenjena.
Ustavno skladna razlaga zakona narekuje enako obravnavo aktivnih in zaradi delovne nesreče invalidsko upokojenih policistov, na drugi stani pa enako obravnavo vseh invalidsko upokojenih uslužbencev policije ne glede na njihov dejanski socialni status.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00061932
SZ-1 člen 111. ZIZ člen 21, 21/1. ZPP člen 279c.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - izselitev iz stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristop na poravnalni narok - pripravljalni narok - oprava naroka - izključitev javnosti - izvršljivost in določljivost izreka sodbe - opredelitev nepremičnine - primernost izvršilnega naslova - časovne meje pravnomočnosti - zaključek glavne obravnave
Pritožbena trditev, da je izrek pomanjkljiv in da sodba ni izvršljiva, je zmotna. Tudi, če bi v izreku bilo zapisano le, da je tožena stranka dolžna izprazniti stanovanje (opredeljeno z ustreznimi identifikacijskimi podatki), bi namreč to zadoščalo. Prvi odstavek 21. člena ZIZ določa, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. In vse to je iz izpodbijane sodbe razvidno. Sicer pa je identifikaciji stranke namenjen uvod sodbe, ki pa v obravnavanem primeru vsebuje vse potrebne podatke.
Sodišče prve stopnje jedolžno pri svoji odločitvi upoštevati tista dejstva, ki nastanejo do trenutka zaključka glavne obravnave (in se stranke v skladu z zakonom nanje sklicujejo). Ta trenutek namreč v pravdi opredeljuje časovne meje pravnomočnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063962
URS člen 22. OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP-E člen 125, 125/3. ZSR člen 50. SZ člen 7, 9, 147. SZ-1 člen 5, 111, 111/1, 111/2, 111/3. ZTLR člen 12, 12/2. ZPN člen 7, 7/2. SPZ člen 99. ZPP člen 7, 70, 70-6, 165, 165/4, 190, 191, 285, 286, 286/1, 286/4, 292, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 355, 355/1, 358, 358-5, 362, 362/2.
prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna tožba - izročitev in izpraznitev nepremičnine - odstranitev stvari - plačilo uporabnine - aktivna stvarna legitimacija - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo - naknadno sosporništvo - materialno procesno vodstvo in njegove meje - poprava tožbenega zahtevka - ponovno odprtje obravnave - ponovljeni postopek pred sodiščem - ugovor zastaranja - trditve o dejstvih - prepozne navedbe - nedovoljena novota - nezakonita uporaba stanovanja - stanovanjska pravica po ZSR - zahteva za sklenitev najemne pogodbe - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - souporaba in soposest - funkcionalno zemljišče k stavbi - večstanovanjska stavba - adaptacija skupnih prostorov v stanovanju - višina uporabnine - procesne kršitve - izločitev sodnika - načelo nepristranskosti - pravica do izjave
Vsem udeležencem postopka (sodišču, tožniku in tudi tožencem) je bilo ves čas jasno, kakšno pravno varstvo tožnik zahteva oziroma kakšen je konkretni cilj pravde, ta pa se zaradi opravljenega materialno procesnega vodstva in poprave identifikacijskih oznak nepremičnin v zahtevku ni v ničemer spremenil. Ker tudi toženci na nepravilno oblikovan zahtevek niso opozorili, je potrebi po materialno procesnem vodstvu treba pritrditi, posledično pa tudi odločitvi o ponovnem odprtju obravnave.
Sodišče bi moralo tožnikov ugovor zastaranja obravnavati kot trditev, da je zaradi zamude roka razlog, da najemna pogodba ni sklenjena, na strani tožencev oziroma se toženci na izjemo, ki jo določa tretji odstavek 111. člena SZ-1, ne morejo (več) sklicevati. Posledično bi ob upoštevanju drugega odstavka 362. člena ZPP (pred uveljavitvijo ZPP-E) moralo presoditi le to, ali je pozna navedba tožnika opravičljiva.
Ker so se toženci uspešno sklicevali na tretji odstavek 111. člena SZ-1, njihov položaj ne more biti slabši, kot če bi bila tudi za sporne prostore sklenjena najemna pogodba v skladu s 147. členom SZ. Za sporne prostore so toženci zato dolžni plačati le uporabnino v višini neprofitne najemnine.
Ne glede na to, da v sklenjeni najemni pogodbi parkiranje vozil na pripadajočem zemljišču k stavbi ni omenjeno, so toženci to pravico s sklenitvijo najemne pogodbe pridobili.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061733
ZVEtL-1 člen 18, 23, 23/4, 24. SPZ člen 105, 105/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - priznanje neprerekanih dejstev - postopek po ZVEtL - odločanje na podlagi verjetnosti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine sicer ni namenjen reševanju spornih lastninskih položajev, vendar to ne pomeni, da sodišče ne ugotavlja za odločitev o etažiranju določene stavbe relevantnih dejstev oziroma ne presoja dokazov v zvezi s temi dejstvi. Raziskati jih mora, o lastninsko pravnih položajih pa nato odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1.
S tem, ko niso odgovorili na poziv sodišča za podajo pripomb na izvedensko mnenje, namreč predlagatelji niso priznavali navedb nasprotnih udeležencev, saj so že ob podaji predloga za vzpostavitev etažne lastnine vnaprej zanikali trditve nasprotnih udeležencev, ki so jih ti podali v odgovoru na predlog. In ker iz poročila izvedenke izhaja, da gre za sporne dele, so predlagatelji s tem, ko niso podali pripomb na ugotovitve izvedenke, priznavali le spornost razmerij in ne trditev nasprotnih udeležencev, kot smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00067062
SPZ člen 27, 37, 67, 99, 100, 105, 105/4, 105/5, 109, 116, 116/4. SZ-1 člen 25, 27, 29. ZPP člen 2, 5, 181, 181/3, 186, 286.
solastnina etažnih lastnikov - uporaba skupnih delov - zavrnitev dokaznega predloga - vmesni ugotovitveni zahtevek
Bistvo solastninske pravice je njena soodnosnost, sobivanje in zato tudi imanentna konfliktnost, ki nastaja zaradi različnih interesov njenih nosilcev. To različnost je v prisilni skupnosti, v kateri ni dovoljeno zahtevati ne delitve solastnine na skupnih delih in se ji tudi ne odpovedati (četrti in peti odst. 105. člena SPZ) potrebno uskladiti na način, da bo omogočal nadaljnje izvrševanje upravičenj vsem upravičencem (solastnikom). Tožnica kot solastnica pa z zahtevkom na "odstranitev igral" želi izključiti oziroma preprečiti preostalim solastnikom uporabo predmetov - "igral", glede katerih obstaja veljavna pravna podlaga - Akt o oblikovanju etažne lastnine - ki izrecno dovoljuje način uporabe navedenega zemljišča na točno takšen način. Ob tako postavljenem tožbenem zahtevku zato tisto, kar sodišče prve stopnje izpostavlja kot odločilno, da namreč "kje" bodo igrala postavljena, nikjer ni določeno, ne more biti nosilni razlog za odločitev, da se igrala "odstranijo".
V 27. členu SZ-1 je določeno: "Etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi." V drugi alineji prvega odst. 9. člena Pravilnika pa je določeno, da se temeljna pravila sosedskega sožitja določijo s hišnim redom, v njem pa med drugim tudi: "uporaba skupnih delov (način dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi, način uporabe skupnih hodnikov, kleti, ipd.)". Po razlagi sodišča druge stopnje je torej vprašanje, kje bodo nameščena igrala na zemljišču, ki je skupen del stavbe, predmet urejanja s hišnim redom (ob izostanku drugačnega dogovora z že omenjeno pogodbo), za njegov sprejem pa zadošča več kot 50 % soglasje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00062067
SZ-1 člen 28, 35, 35/1, 35/2, 35a. ZPP člen 451.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - večinsko soglasje etažnih lastnikov - predhodno soglasje - konkludentno soglasje - odločanje etažnih lastnikov - glasovanje - zbiranje podpisov - zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije - izdaja sklepa sodišča - stroški opominjanja - sredstva rezervnega sklada - prekluzija
Da lahko upravnik od etažnih lastnikov zahteva povrnitev stroškov plačila opravljenega posla, mora za to izkazati ustrezno pravno podlago: predhodno soglasje etažnih lastnikov ali pa sklep sodišča v nepravdnem postopku (28. člen SZ-1).
Tožnica ni imela predhodnega soglasja kvalificirane kapitalske večine etažnih lastnikov za sklenitev pogodbe o zavarovanju, druge ustrezne pravne podlage za izvedbo posla izrednega upravljanja pa v svojih vlogah v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, zato do povrnitve stroškov plačanih zavarovalnih premij ni upravičena.
Čeprav SZ-1 v času izvedbe glasovanja s podpisovanjem listine elektronskega glasovanja še ni urejal (primerjaj sedaj veljavni 35.a člen SZ-1), zgolj zaradi zakonske neurejenosti elektronskega glasovanja v času izvedbe postopka glasovanja s podpisovanjem listine, takšnemu načinu glasovanja še ni mogoče odreči veljavnosti, če je bilo v postopku sprejemanja te odločitve zagotovljeno, da so bili etažni etažni lastniki ustrezno informirani o sprejemanju odločitev, da so imeli možnost v postopku sodelovati in na ta način ustrezno varovati svoje premoženjske interese ter da so bili na takšen način oddani glasovi odraz njihove prave in resnične volje.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00062862
ZIZ člen 192, 192/1, 192/2. ZNP člen 110. SZ-1 člen 112, 112/4.
prodaja nepremičnin na javni dražbi - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izročitev nepremičnin kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine - vsebina sklepa - izselitev iz nepremičnine - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev dolžnika - zakonski rok - nedoločen rok - določitev roka - primeren rok - odpoved najemne pogodbe - rok za izselitev - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - sklépanje po podóbnosti (argumentum a simili ad simile)
Rok za izselitev v drugem odstavku 192. člena ZIZ ni določen. Je pa denimo v SZ-1 v sporih zaradi odpovedi najemne pogodbe določen rok za izpraznitev, ki ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni. Ni razlogov, da bi se ta razpon po analogiji intra legem (oz. argumentum a simili ad simile; sklepanje po podobnosti primerov) ne uporabil kot okvir primernega roka za izselitev tudi v primerih izpraznitve zaradi prisilne prodaje nepremičnine. Take roke je sodna praksa dejansko že sprejela (VSL sklep II Ip 1728/2016); bistveno je, da so primerni. Pritožnika ne ponudita razumnega in utemeljenega razloga, kakšen rok bi bil po njunem mnenju primernejši in zakaj. Drži, da postopek poteka že dlje časa in da sta lahko uporabnika navedene nepremičnine utemeljeno pričakovala njegov konec, katerega posledica je zanju izselitev.
ZS člen 36, 36/3, 71, 71/2. ZD člen 132, 142, 145. SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 27, 27/1, 28, 28/2.
stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - obveznosti etažnega lastnika - pravnomočen sklep o dedovanju - trenutek prehoda zapuščine na dediča - odgovornost dediča - dolg zapuščine - ugovor pasivne legitimacije - akt sodne uprave - letni razpored sodnikov - razporeditev sodnikov - spor majhne vrednosti
Ker dedna pravica na dediče preide ipso iure, v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD), je sodišče prve stopnje toženca utemeljeno štelo za etažnega lastnika (torej lastnika posameznega dela stavbe in solastnika njenih skupnih delov), in s tem zavezanca za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe (prvi odstavek 30. člena SZ-1), tudi stroškov, nastalih pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Odločilno je, da dedič s trenutkom prehoda zapuščine nanj (s smrtjo zapustnika) pridobi vsa lastninska upravičenja, zato je zavezanec za plačilo stroškov, ki izvirajo iz podedovanega premoženja, četudi v obdobju nastanka stroškov s premoženjem ni upravljal (imel pa je to možnost – prim. 145. člen ZD). Vtoževane stroške je kot obveznost, nastalo po smrti toženčeve mame, šteti za dolg zapuščine, za katerega odgovarja toženec kot dedič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061504
SPZ člen 92, 92/1, 93, 247, 247/1. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 8.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - dovoljenje za brezplačno bivanje v tuji hiši - bivanje v hiši do preklica - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - prekarij (precario) - dokazna ocena verodostojnosti prič - dopustnost dokazovanja s posrednimi dokazi - hearsay
Tožnika navajata, da sta tožnica in toženec sklenila ustni dogovor o brezplačni souporabi hiše do preklica, kot prekarij. Priči neposredno res nista bili prisotni, ko sta tožnica in toženec sklenila ustni dogovor, vendar sta o obstoju takšnega dogovora vedeli izpovedati iz drugih lastnih zaznav. Kljub temu, da sta o sklenjenem dogovoru izvedela od toženca, ne gre za nedovoljen posredni dokaz. Priči sta toženčeva dolgoletna prijatelja in sta izpovedala o tem, kar sta sama zaznala tekom večletnega druženja s tožencem in obiskih pri njemu doma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061200
ZPP člen 5, 185, 214. OZ člen 100, 190, 480. SZ-1 člen 92, 92-3, 94.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - pravica do izjave v postopku - zaslišanje stranke - uporaba stanovanja brez pravne podlage - neupravičena obogatitev - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - povračilo škode - poškodovanje stvari - neprerekane trditve - višina nadomestila (uporabnine) - oblikovanje pobotnega ugovora - pobotni ugovor v pravdi - ugovor - znižanje uporabnine zaradi vlaganj v nepremičnino - oblikovanje jamčevalnega tožbenega zahtevka - jamčevanje za stvarne napake
V skladu s prvim odstavkom 185. člena ZPP sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za ureditev razmerja med strankama.
Vprašanje utemeljenosti navedenih (resda različnih) zahtevkov sloni na ugotavljanju med seboj tesno povezanih dejstev, zato bi jih bilo glede na zbrano procesno gradivo v skladu z načelom ekonomičnosti nesmiselno ločevati po posameznih pravdnih postopkih. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi v nasprotnem primeru tožnik moral vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bi bilo treba začeti vse od začetka.
Sodišče mora v skladu s prvim odstavkom 5. člen ZPP dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Pritožnica navaja, da na sodišču ni bila zaslišana glede uporabnine in škode, ki jo vtožuje tožeča stranka. Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da toženka navedene kršitve postopka ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje. Sicer pa je bila zaslišana o vseh elementih oz. svojih ugovorih.
Sodišče prve stopnje je v 31. točki obrazložitve svoje odločbe pravilno zapisalo, da je toženka v stanovanju tožnika od 26. 10. 2020 bivala brez pravne podlage (to je tudi sama priznala na glavni obravnavi dne 7. 5. 2021) in da ima tožnik po pravilih neupravičene pridobitve iz 190. člena OZ pravico do ustreznega povračila oziroma uporabnine. Glede temelja toženkine obveznosti povračila škode pa se je prvostopenjsko sodišče v 34. točki obrazložitve ravno tako pravilno oprlo na 94. člen SZ-1. Kot je ugotovilo, toženka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je v stanovanju povzročila zatrjevano škodo. Skladno z dogovorom bi morala stanovanje vrniti v urejenem stanju, kakršnega je prejela ob vselitvi.
Tožena stranka višini vtoževane uporabnine ni konkretno ugovarjala, prerekala pa tudi ni višino škode zaradi vlaganj, pri čemer je tožnik predložil račune za odpravo škode, da jih je ob zapadlosti plačal.
Tožena stranka znižanja najemnine oziroma uporabnine ni uveljavljala v pobot, temveč le z ugovorom, medtem ko pobotnega ugovora glede odškodnine sploh ni oblikovala. Tožena stranka torej pobota ne v zvezi z jamčevalnim zahtevkom kot odškodnino pred sodiščem prve stopnje dejansko ni uveljavila, zato ga v skladu z 337. členom ZPP ne more uveljavljati v pritožbi.
V skladu s tretjo alinejo 92. člena SZ-1 mora lastnik stanovanja odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju. Ker SZ-1 ne vsebuje natančnejših določb glede samega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov najemnika (razen splošne obveznosti najemnika, da lastnika obvešča o napakah na stanovanju po 94. členu in pravice najemnika, da zahteva previsoko zaračunano najemnino po 100. členu), se obravnavanem primeru uporabljajo določbe OZ. Kot izhaja iz sklepa VSRS III Ips 28/2017, lahko najemnik na podlagi drugega odstavka 480. člena OZ v zvezi s 100. členom OZ v primeru, ko je najemodajalca pravočasno opozoril o napaki, kot ugovor zoper najemodajalčev zahtevek, naj mu plača najemnino, uveljavlja svoj zahtevek za znižanje kupnine ali povrnitev škode.