Tožena stranka je zatrjevala, da je iztoževane zneske plačala, pri tem pa je treba upoštevati, da ni na strani tožene stranke le dokazno breme glede tega, da je zneske, ki jih je bila dolžna tožeči stranki, dejansko plačala, ampak mora sama dokazati tudi, kdaj jih je plačala.
Sodišče prve stopnje je sklep o nagradi za delo stečajne upraviteljice izdalo po stečajni sodnici, glede na določilo 1. odst. 74. člena ZPPSL pa je za določitev nagrade za delo stečajnega upravitelja določena pristojnost stečajnega senata. Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe (sklepa) v škodo stranke, ki se je pritožila.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig - presoja verodostojnosti - dovolitev izvršbe
Naloga sodišča prve stopnje v fazi dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine je, da oceni ali predlogu za izvršbo priložena listina ustreza zahtevanim standardom izpiska iz poslovnih knjig kot izhajajo iz ZIZ in računovodskih standardov. Izvršba se na podlagi 1. odst. v zvezi z 2. odst. 23. čl. ZIZ torej dovoli na podlagi verodostojne listine, ki takšnim standardom ustreza, in sicer ne glede na to, na kakšni podlagi je terjatev nastala in bila vpisana v poslovno knjigo.
dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.
odpoved delovnega razmerja - vinjenost na delu - odklonitev alkotesta - hujša kršitev delovne obveznosti
Podana izredna odpoved PZ delodajalca delavcu, ki je bil na delovnem mestu vinjen, ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec ni imel posebnega pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti delavcev. Ker je delavec dvakrat odklonil alkotest, je delodajalec to okoliščino ustrezno ugotovil s pričami.
Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.
Ključno v zadevi je, ali bi tožnik ob skrbnosti povprečnega človeka lahko presodil, ali je bila vožnja z zavarovancem tožene stranke tvegana. Mogoče bi bilo skrbnost tožnikovega ravnanja oceniti le na podlagi upoštevanja vseh okoliščin, v katerih je tožnik prisedel v vozilo zavarovanca tožene stranke, odvisna je torej od tega, ali so soudeleženci nesreče pred tem skupaj prebili večer, ali so uživali alkohol itd.