21.

VSK sklep II Cpg 11/2005

29.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK01250

ZIZ člen 56, 56/1, 61, 61/3, 56, 56/1, 61, 61/3.

ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o izvršbi

Skladno s 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

(ZIZ) lahko ugovor po izteku roka dolžnik vloži tudi zoper

sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim

je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se

nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po

izdaji sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je dejstvo

plačila terjatve v višini 67.078,80 SIT sicer nastopilo po

izdaji sklepa o izvršbi, vendar pa ni hkrati izpolnjen tudi

pogoj po 1. odst. 56. čl. ZIZ, in sicer ni mogoče

zaključiti, da tega razloga dolžnica brez svoje krivde ni

mogla uveljavljati že v (rednem) ugovoru zoper sklep o

izvršbi.

 

23.

VSK sklep II Cpg 427/2004

29.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK0001382

ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.

izbris pravne osebe iz registra - nadaljevanje izvršbe

Po 2. odst. 394. čl. ZGD lahko upnik uveljavlja svojo terjatev zoper aktivne družbenike v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. V zvezi s tekom navedenega enoletnega roka je potrebno upoštevati, da je bilo s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-60, z dne 23.05.2002, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 50/2002, z dne 07.06.2002, odločeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča RS zadrži izvrševanje 3. poglavja ZFPPod, pri čemer v času zadržanja ne teče zastaranje terjatev, ki imajo podlago v 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod.

 

25.

VDS sklep Pdp 947/2005

29.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03266

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1, 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.

delovno razmerje - odpoved pogodbe - starejši delavec

Posebno pravno varstvo pred odpovedjo PZ iz poslovnega razloga po

1. odstavku 114. člena ZDR uživajo le tisti delavci, ki so ob

podaji redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga že stari 55 let in

ne tudi tisti, ki šele v teku odpovednega roka dosežejo to

starost.

Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1. odstavka 30. člena ZDSS-1

je mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega

postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in

sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravavo v

celoti ponoviti in na pritožbeni obravnavi izvesti vse oz.

ključne dokaze. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega

dokaza v zvezi z odločilnimi dejstvi, bi to pomenilo prelaganje

sojenja s sodišč prve stopnje na sodišče druge stopnje. Zato v

takem primeru ni mogoče izvesti pritožbene obravnave po 1.

odstavku 30. člena ZDSS-1, saj je citirano določbo smotrno

uporabiti le, če je za pravilno odločitev potrebno ponoviti ali

na novo izvesti le manjše število dokazov oz. sanirati tiste

procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega postopka.

 

27.

VSL sklep I Cpg 539/2005

29.9.2005

civilno procesno pravo

VSL05615

ZPP člen 168, 168/5, 262, 168, 168/5, 262.

oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse

Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih

službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki

jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke,

splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da

gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna

izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti.

Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega

sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za

nasprotno tožbo v znesku 51.000,00 SIT glede na to, da znesek

neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov

tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.

 

29.

VSK sodba I Cpg 376/2004

29.9.2005

civilno procesno pravo

VSK01201

ZPP člen 215, 215.

dokazno breme

Tožena stranka je zatrjevala, da je iztoževane zneske plačala, pri tem pa je treba upoštevati, da ni na strani tožene stranke le dokazno breme glede tega, da je zneske, ki jih je bila dolžna tožeči stranki, dejansko plačala, ampak mora sama dokazati tudi, kdaj jih je plačala.

 

31.

VSL sodba I Kp 451/2005

29.9.2005

kazensko materialno pravo

VSL22676

KZ člen 183, 183/3, 183, 183/3, 183, 183/3.

izrek sodbe - spolni napad na otroka

Ker je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, s katero je

obtoženca spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega

dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in mu izreklo

kazen dve leti zapora, ugotovilo, da obtožencu ni dokazano, da je

zatrjevana spolna dejanja nad mladoletnim oškodovancem izvrševal z

namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona in je takšno trditev

državnega tožilca v tenorju obtožbe izpustilo iz izreka sodbe, je

sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi, da

državni tožilec pritožbe zoper sodbo ni vložil, obsodilno sodbo

spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 3. točki 358. člena

ZKP oprostilo obtožbe za storitev očitanega nadaljevanega kaznivega

dejanja. Če namreč zatrjevanega ravnanja obtoženca ni mogoče uvrstiti

pod spolna dejanja, ki imajo za cilj spolno vzdraženje ali

zadovoljevanje njegovega spolnega nagona, oziroma za takšno trditev

ni dovolj dokazov, obtožencu niso dokazani subjektivni znaki

očitanega kaznivega dejanja, posledica česar je lahko le izrek

oprostilne sodbe.

 

33.

VDS sklep Pdp 36/2004

29.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03285

ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.

odpoved delovnega razmerja - vinjenost na delu - odklonitev alkotesta - hujša kršitev delovne obveznosti

Podana izredna odpoved PZ delodajalca delavcu, ki je bil na delovnem mestu vinjen, ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec ni imel posebnega pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti delavcev. Ker je delavec dvakrat odklonil alkotest, je delodajalec to okoliščino ustrezno ugotovil s pričami.

35.

VDS sodba Pdp 973/2004

29.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03305

ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4, 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4.

odpoved delavca - odpravnina - odpovedni rok

1. Podana izredna odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka

112. člena ZDR (delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v

obdobju 6-ih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonskem oz.

pogodbeno dogovorjenem roku) je zakonita, tudi če je delodajalec

po prejetem pisnem opominu (1. odstavek 112. člena ZDR) delavcu

plačo izplačal. Naknadno plačilo ne spremeni dejstva, da je bila

plača izplačana z zamudo, kar je zakonit razlog za izredno

odpoved PZ.

2. Če je bil delavec pred uveljavitvijo novega ZDR/2002 po

takrat veljavnih predpisih prevzet na delo k drugemu

delodajalcu, se šteje, da zaposlitve ni spremnil in se pri

izračunu odpravnine po 109. členu ZDR upošteva tudi delovna

doba pred prevzemom.

3. Ker pride do izredne odpovedi PZ s strani delavca v

primeru posebno hudih kršitev obveznosti delodajalca, morajo

biti delavcu v tem primeru zagotovljene enake pravice, kot

če bi mu delodajalec odpovedal PZ iz razloga na svoji strani

(iz poslovnega razloga) - torej do odpravnine in do

zaposlitve do izteka odpovednega roka.

 

37.

VSL sklep III Cp 2794/2005

28.9.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50771

ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 313, 313/3, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 313, 313/3. OZ člen 299, 299/1, 299, 299/1.

umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - pritožbeni stroški - zamudne obresti - tek zamudnih obresti

O umiku izvršilnega predloga kot procesnemu dejanju upnika, ki ima za

posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti

šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, navede, da umika

izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče. Sodišče prve

stopnje pa je napačno izvršilni postopek ustavilo potem, ko je

prejelo dopis izvršitelja, v katerem ta sodišču sporoča, da upnik

predlaga ustavitev postopka, sklicujoč se na sporočilo upnikovega

delavca, poslano izvršitelju, da naj se dražba prekliče, ker je

dolžnik v celoti poravnal upnikovo terjatev.

Ker so se razmere, zaradi katerih je bilo sprejeto načelno pravno

mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 (visoka

inflacija), da je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in

izvršilnem postopku pravico do povračila stroškov postopka od

nasprotne stranke, upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1.

odstavku 277. člena ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s

katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina,

do danes spremenile, in ker ZOR več ne velja, sodišče druge stopnje

meni, da ni več pravne podlage za odločanje, da zamudne obresti od

stroškov postopka tečejo od izdaje odločbe sodišča dalje. Po 1.

odstavku 299. členu OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni

obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Rok za prostovoljno

izpolnitev obveznosti plačila stroškov začne teči od vročitve odločbe

dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov pritožbenega postopka

začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.

 

39.

VSK sklep I Cp 457/2004

28.9.2005

civilno procesno pravo

VSK01544

ZPP člen 42, 42.

vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost sodišča

Tožnik je tožbeni zahtevek gradil na trditvi o neveljavnosti kupoprodajne pogodbe iz leta 1992, s katero naj bi te parcele prodal toženki. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo zatrjuje, da kupoprodajna pogodba velja in da zato posest nepremičnin izvira iz dejanske in pogodbene volje obeh pravdnih strank. Prvostopenjsko sodišče je zato vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi utemeljeno ugotavljalo na podlagi vrednosti spornih nepremičnin.