dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.
ZOR člen 606, 606/1, 606/2, 606, 606/1, 606/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
pogodba o delu
Če je tožeča stranka toženo stranko na napake opozorila in je tožena stranka dala tožeči stranki navodila, naj z deli nadaljuje, je po 2.odst. 606.čl. ZOR prevzemnik del, to je tožeča stranka, dolžan ravnati po zahtevi naročnika, lahko pa pogodbo razdre v primeru, če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila prevzemnikovemu ugledu. To pomeni, da je razdrtje pogodbe le možnost, ki jo prevzemnik del lahko izkoristi, ne pa obveznost.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig - presoja verodostojnosti - dovolitev izvršbe
Naloga sodišča prve stopnje v fazi dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine je, da oceni ali predlogu za izvršbo priložena listina ustreza zahtevanim standardom izpiska iz poslovnih knjig kot izhajajo iz ZIZ in računovodskih standardov. Izvršba se na podlagi 1. odst. v zvezi z 2. odst. 23. čl. ZIZ torej dovoli na podlagi verodostojne listine, ki takšnim standardom ustreza, in sicer ne glede na to, na kakšni podlagi je terjatev nastala in bila vpisana v poslovno knjigo.
Sodišče prve stopnje mora torej v pravdi, v kateri ni izkazan namen razpolagati z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, raziskovati le tista dejstva in izvajati le tiste dokaze, ki so jih navajale oziroma predlagale stranke same. Stranke same torej postavijo sodišču prve stopnje v pravdnem postopku trditveni in dokazni okvir, na katerega je sodišče vezano.
Glede na določila ZTVCP je sodišče prve stopnje pravilno očitalo tožnici, da ob situaciji v prometu, ko je bilo pred njo drugo vozilo, za katerega ni bilo dokazano, da je dajalo znak za zavijanje v levo, glede na njegovo majhno hitrost in ob dejstvu, da je bil odcep na levo naprej od tega mesta, ne bi smela tega vozila prehitevati po desni.
Zmotno pa je ocenilo težo njene kršitve, ki je hujša, zato je delež njene odgovornosti 70 % namesto 50 %.
motenje posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvajanje dokazov
Zaključek sodišča prve stopnje je neprepričljiv, kot opozarja pritožba pa je tudi preuranjen, glede na to, da sodišče prve stopnje o posesti spornega zemljišča ni zaslišalo ne pravdnih strank, ne izvedlo ostalih predlaganih dokazov v zvezi s tem. Oprlo se je le na fotografije in navedbe pravdnih strank.
33.čl. ZST določa le, da se taksa za prvo odločbo všteje v sodno takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo (kot v danem primeru - 11.400,00 SIT), se presežek ne vrne.
Ker je v skladu s 1.odst. 27.čl. ZST sodišče izdalo odločbo o odmeri sodne takse na zahtevo tožnika, mu pritožbeno sodišče ni moglo priznati zahtevanih stroškov v skladu s splošnim načelom o povračilu stroškov glede na uspeh pravdnih strank v postopku. Če stranka sama zahteva opravo določenega dejanja (kot v danem primeru izdajo odločbe ), je ta stranka dolžna v celoti nositi s tem povezane stroške.
ZPP člen 192, 197, 192, 197. ZPP člen 192, 197, 192, 197.
sosporništvo - tožba - vročanje
V obravnavani zadevi je tožeča stranka uporabila institut eventualnega sosporništva. Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim. Tožba zoper eventualnega sospornika je vložena pogojno. Sodišče presoja njeno utemeljenost, šele in samo, če pravnomočno zavrne tožbeni zahtevek proti nepogojno toženemu tožencu.