• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>
  • 21.
    VDS sodba Pdp 742/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03326
    ZPOMZO-1 člen 1, 3, 3/1, 1, 3, 3/1.
    zamudne obresti - obračun obresti
    Šele od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih

    obresti (ZPOMZO-1, Ur.l. RS št. 56/2003, ki je začel veljati

    28.6.2003) dalje ni več dopustna konformna metoda obračunavanja

    zamudnih obresti. Do navedenega datuma je potrebno uporabiti

    konformni način izračuna in ne linearni.

     
  • 22.
    VSK sklep I Cpg 275/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01252
    ZPP člen 18, 18/1, 339, 339/2-3, 18, 18/1, 339, 339/2-3.
    upravna odločba - nepristojnost sodišča
    Terjatev tožeče stranke temelji na vrsti carisnkih odločb,

    za katere pa je tudi samo ugotovilo, da vsebujejo potrdilo o

    izvršiljivosti. To torej pomeni, da je tožeča stranka v

    predmetni zadevi dejansko zahtevala realizacijo izvršljivih

    upravnih odločb, česar pa ni mogoče uveljavljati s tožbo v

    pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je namreč bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker je odločilo o

    zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. tč. 2.

    odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

     
  • 23.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1362/2003
    29.9.2005
    pogodbeno pravo
    VSL05713
    ZOR člen 137, 137/1, 210, 210/4, 361, 374, 137, 137/1, 210, 210/4, 361, 374.
    gospodarska javna služba - pogodbena odgovornost - zastaranje - neupravičena obogatitev
    Same izgradnje odlagališča komunalnih odpadkov, kjer je tožeča

    stranka nastopala kot pooblaščeni izvajalec investitorskih del

    (primerjaj 1. člen Pogodbe), ki se je med drugim zavezala po

    dokončanju gradnje izvesti končni obračun (3. alineja 4. člena

    Pogodbe) in s tem povezanega pogodbenega sofinanciranja izgradnje, pa

    ni mogoče umestiti med "izvajanje gospodarske javne službe" v smislu

    1. člena ZGJS. Pogodbeniki po pogodbi so namreč glede na vsebino

    pogodbe nastopali pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

     
  • 24.
    VDS sklep Pdp 296/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03281
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3, 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3.
    odpoved delovnega razmerja - razporeditev delavca na delo v drug kraj
    Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita zgolj zato,

    ker delodajalec ni predhodno opozoril delavca o nameravani redni

    odpovedi (3. odstavek 83. člena ZDR), zlasti še, ker je bil

    tožnik kot sindikalni zaupnik seznanjen z nameravano selitvijo

    proizvodnje in o tem, da njegovo delo v Ljubljani ne bo več

    potrebno. To obvestilo tudi nima bistvenega vpliva na odpoved,

    saj zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v primeru

    redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni predvideno.

    Pri presojanju ustreznosti zaposlitve skladno s 3. odstavkom

    90. člena ZDR se lahko upošteva tudi kriterij kraja

    opravljanja dela, ki je kot sestavina PZ določen tudi v 4.

    alinei 1. odstavka 29. člena ZDR. Zato je pri presoji

    ustreznosti ponujene zaposlitve glede (spremembe) kraja

    opravljanja dela potrebno smiselno uporabljati tudi

    kriterije iz prej veljavnih KP glede razporeditve delavca v

    drug kraj.

     
  • 25.
    VDS sodba Pdp 952/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03342
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/2.
    izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti - alkoholiziranost - prepoved
    Vinjenost delavca na delovnem (1,70 promila alkohola v izdihanem

    zraku), predstavja hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti

    iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec izredno

    odpove PZ.

    Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu upravljalec procesa

    čistilne naprave, bi bila lahko ogrožena varnost prizvodnje in

    ostalih delavcev in njegove varnosti, saj je pri vojemdelu hodil

    po 3 m visokih stezah, tožena stranka pa je tudi izgubila

    zaupanje v tožnika, mu je zakonito prepovedala opravljati

    nadalnje delo.

     
  • 26.
    VDS sklep Pdp 947/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03266
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1, 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - starejši delavec
    Posebno pravno varstvo pred odpovedjo PZ iz poslovnega razloga po

    1. odstavku 114. člena ZDR uživajo le tisti delavci, ki so ob

    podaji redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga že stari 55 let in

    ne tudi tisti, ki šele v teku odpovednega roka dosežejo to

    starost.

    Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1. odstavka 30. člena ZDSS-1

    je mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega

    postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in

    sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravavo v

    celoti ponoviti in na pritožbeni obravnavi izvesti vse oz.

    ključne dokaze. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega

    dokaza v zvezi z odločilnimi dejstvi, bi to pomenilo prelaganje

    sojenja s sodišč prve stopnje na sodišče druge stopnje. Zato v

    takem primeru ni mogoče izvesti pritožbene obravnave po 1.

    odstavku 30. člena ZDSS-1, saj je citirano določbo smotrno

    uporabiti le, če je za pravilno odločitev potrebno ponoviti ali

    na novo izvesti le manjše število dokazov oz. sanirati tiste

    procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega postopka.

     
  • 27.
    VSK sklep I Cpg 270/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01256
    ZOR člen 283, 283/2, 283/3, 284, 283, 283/2, 283/3, 284.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Posledice izpodbijanja niso v tem, da preidejo koristi, ki

    jih je dolžnik odsvojil, do višine upnikove terjatve ponovno

    v njegovo last oziroma imetništvo, saj gre za to, da tožeča

    stranka ni izpodbijala pravnega dejanja kot neveljavnega

    dejanja, ki naj se kot takšno razveljavi, ampak je

    (pravilno) uveljavljala le, da v obsegu, ki je potreben za

    poplačilo njene terjatve, zoper njo nima pravnega učinka -

    in to kljub temu, da imetnik tega premoženja ni (več) oseba,

    ki je njen dolžnik.

     
  • 28.
    VSK sklep II Cpg 427/2004
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0001382
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris pravne osebe iz registra - nadaljevanje izvršbe
    Po 2. odst. 394. čl. ZGD lahko upnik uveljavlja svojo terjatev zoper aktivne družbenike v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. V zvezi s tekom navedenega enoletnega roka je potrebno upoštevati, da je bilo s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-60, z dne 23.05.2002, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 50/2002, z dne 07.06.2002, odločeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča RS zadrži izvrševanje 3. poglavja ZFPPod, pri čemer v času zadržanja ne teče zastaranje terjatev, ki imajo podlago v 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod.

     
  • 29.
    VSK sklep II Cpg 187/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01214
    ZPP člen 124, 124/1, 124, 124/1.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti
    Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.

     
  • 30.
    VSK sodba I Cpg 376/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01201
    ZPP člen 215, 215.
    dokazno breme
    Tožena stranka je zatrjevala, da je iztoževane zneske plačala, pri tem pa je treba upoštevati, da ni na strani tožene stranke le dokazno breme glede tega, da je zneske, ki jih je bila dolžna tožeči stranki, dejansko plačala, ampak mora sama dokazati tudi, kdaj jih je plačala.

     
  • 31.
    VSK sklep I Cpg 177/2005
    29.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01361
    ZPPSL člen 74, 74/1. ZPP člen 359.
    nagrada stečajnega upravitelja
    Sodišče prve stopnje je sklep o nagradi za delo stečajne upraviteljice izdalo po stečajni sodnici, glede na določilo 1. odst. 74. člena ZPPSL pa je za določitev nagrade za delo stečajnega upravitelja določena pristojnost stečajnega senata. Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe (sklepa) v škodo stranke, ki se je pritožila.

     
  • 32.
    VSL sodba I Kp 451/2005
    29.9.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22676
    KZ člen 183, 183/3, 183, 183/3, 183, 183/3.
    izrek sodbe - spolni napad na otroka
    Ker je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, s katero je

    obtoženca spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega

    dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in mu izreklo

    kazen dve leti zapora, ugotovilo, da obtožencu ni dokazano, da je

    zatrjevana spolna dejanja nad mladoletnim oškodovancem izvrševal z

    namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona in je takšno trditev

    državnega tožilca v tenorju obtožbe izpustilo iz izreka sodbe, je

    sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi, da

    državni tožilec pritožbe zoper sodbo ni vložil, obsodilno sodbo

    spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 3. točki 358. člena

    ZKP oprostilo obtožbe za storitev očitanega nadaljevanega kaznivega

    dejanja. Če namreč zatrjevanega ravnanja obtoženca ni mogoče uvrstiti

    pod spolna dejanja, ki imajo za cilj spolno vzdraženje ali

    zadovoljevanje njegovega spolnega nagona, oziroma za takšno trditev

    ni dovolj dokazov, obtožencu niso dokazani subjektivni znaki

    očitanega kaznivega dejanja, posledica česar je lahko le izrek

    oprostilne sodbe.

     
  • 33.
    VSK sklep I Cpg 334/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01215
    ZOR člen 606, 606/1, 606/2, 606, 606/1, 606/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    pogodba o delu
    Če je tožeča stranka toženo stranko na napake opozorila in je tožena stranka dala tožeči stranki navodila, naj z deli nadaljuje, je po 2.odst. 606.čl. ZOR prevzemnik del, to je tožeča stranka, dolžan ravnati po zahtevi naročnika, lahko pa pogodbo razdre v primeru, če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila prevzemnikovemu ugledu. To pomeni, da je razdrtje pogodbe le možnost, ki jo prevzemnik del lahko izkoristi, ne pa obveznost.

     
  • 34.
    VSL sklep I Cpg 909/2004
    29.9.2005
    statusno pravo - civilno procesno pravo
    VSL05623
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 36, 27, 27/4, 27/5, 36.
    izbris firme - univerzalno pravno nasledstvo - družbena lastnina - nadaljevanje prekinjenega postopka
    Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče

    nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju

    pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo

    omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben

    zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v

    poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve

    izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost

    družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za

    sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z

    rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih

    naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do

    upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih

    za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na

    odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.

    RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo

    4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD

    (prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.

    ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi

    pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo

    kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek

    obrazložitve cit. odločbe).

     
  • 35.
    VDS sodba Pdp 973/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03305
    ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4, 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delavca - odpravnina - odpovedni rok
    1. Podana izredna odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka

    112. člena ZDR (delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v

    obdobju 6-ih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonskem oz.

    pogodbeno dogovorjenem roku) je zakonita, tudi če je delodajalec

    po prejetem pisnem opominu (1. odstavek 112. člena ZDR) delavcu

    plačo izplačal. Naknadno plačilo ne spremeni dejstva, da je bila

    plača izplačana z zamudo, kar je zakonit razlog za izredno

    odpoved PZ.

    2. Če je bil delavec pred uveljavitvijo novega ZDR/2002 po

    takrat veljavnih predpisih prevzet na delo k drugemu

    delodajalcu, se šteje, da zaposlitve ni spremnil in se pri

    izračunu odpravnine po 109. členu ZDR upošteva tudi delovna

    doba pred prevzemom.

    3. Ker pride do izredne odpovedi PZ s strani delavca v

    primeru posebno hudih kršitev obveznosti delodajalca, morajo

    biti delavcu v tem primeru zagotovljene enake pravice, kot

    če bi mu delodajalec odpovedal PZ iz razloga na svoji strani

    (iz poslovnega razloga) - torej do odpravnine in do

    zaposlitve do izteka odpovednega roka.

     
  • 36.
    VSL sodba I Cpg 332/04
    29.9.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL06260
    SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
    upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik
    Upravnik je v pravnem razmerju le z lastniki stanovanj. Do tretjh

    (med njimi tudi do najemnikov) lahko uveljavlja terjatve, ki jih

    imajo proti njim lastniki stanovanj le, če lastniki nanj s pogodbo

    prenesejo svoja materialnopravna upravičenja. To pa še ne pomeni, da

    nima zahtevka za njihovo plačilo proti lastnikom stanovanj, v danem

    primeru torej proti toženi stranki (tako tudi odločba Vrhovnega

    sodišča RS, št. III Ips 43/2002 z dne 20.6.2002).

     
  • 37.
    VSL sodba II Cp 100/2004
    28.9.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50974
    ZTLR člen 13, 13. ZOR člen 220, 221, 223, 224, 225, 226, 220, 221, 223, 224, 225, 226.
    solastniški deleži na skupnih objektih in napravah
    Prepoved opravila, ki je nujno potrebno, da se prepreči nastanek

    škode na solastni stvari, je pravno neupoštevna.

    Delež solastnikov na solastni stvari mora biti določen vrednostno v

    sorazmerju s celoto, torej ni dovolj upoštevati le kvadraturo

    solastne zgradbe, temveč tudi korekcijske faktorje, običajne v

    gradbeni stroki.

     
  • 38.
    VSK sodba I Cp 292/2004
    28.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01457
    ZOR člen 256, 256. ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2.
    izpolnitev - pooblastilo - menica
    Zavarovalnica je bila pooblaščena za izpolnitev bianko menice in ima toženka zoper njo ugovor, da je bila menica izpolnjena in iz nje izhajajoča menična terjatev uveljavljana v nasprotju s pooblastilom, danim ob izročitvi menice oz. na način, ki ni v skladu z vsebino sklenjene pogodbe.

     
  • 39.
    VSL sklep III Cp 4073/2005
    28.9.2005
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50762
    ZM člen 29, 31, 31/1, 29, 31, 31/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menično poroštvo - aval
    Menično poroštvo ustvarja abstraktno in samostojno obveznost, vendar

    pa je v skladu s 1. odstavkom 31. člena ZM avalist odgovoren prav

    tako, kakor tisti, za katerega je porok. Navedeno pomeni, da avalist

    načeloma odgovarja za obveznosti dolžnika enako in v enaki višini kot

    tisti, za katerega je porok (honorat). Obseg ugovorov, ki jih ima

    avalist zoper imetnika menice, je zaradi narave njegove obveznosti

    resda omejen, vendar pa lahko med drugim (uspešno) ugovarja, če

    honorat svojo obveznost plača, da odmeno ad solutum, če mu je dolg

    oproščen ali če je njegova obveznost pobotana.

     
  • 40.
    VSK sklep I Cp 445/2004
    28.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01522
    ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    dokazna ocena - odločilna dejstva - skrbnost
    Ključno v zadevi je, ali bi tožnik ob skrbnosti povprečnega človeka lahko presodil, ali je bila vožnja z zavarovancem tožene stranke tvegana. Mogoče bi bilo skrbnost tožnikovega ravnanja oceniti le na podlagi upoštevanja vseh okoliščin, v katerih je tožnik prisedel v vozilo zavarovanca tožene stranke, odvisna je torej od tega, ali so soudeleženci nesreče pred tem skupaj prebili večer, ali so uživali alkohol itd.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>