• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sklep II Cpg 17/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSK01253
    ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje postopka
    Za sprejem odločitve o nadaljevanju postopka zoper

    družbenike po ZFPPod izbrisanih družb, zadošča ugotovitev,

    da so osebe, zoper katere je postopek nadaljevan, v sodni

    register vpisane kot družbeniki izbrisanih družb.

    Ni pa pravno upoštevna družbenikova trditev, češ da je

    izbrisu družbe nasprotoval in da ni nihče podal izjave po 4.

    odst. 27. čl. ZFPPod (med drugim) o prevzemu plačila

    morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 22.
    VSK sodba I Cpg 376/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01201
    ZPP člen 215, 215.
    dokazno breme
    Tožena stranka je zatrjevala, da je iztoževane zneske plačala, pri tem pa je treba upoštevati, da ni na strani tožene stranke le dokazno breme glede tega, da je zneske, ki jih je bila dolžna tožeči stranki, dejansko plačala, ampak mora sama dokazati tudi, kdaj jih je plačala.

     
  • 23.
    VSK sklep I Cpg 177/2005
    29.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01361
    ZPPSL člen 74, 74/1. ZPP člen 359.
    nagrada stečajnega upravitelja
    Sodišče prve stopnje je sklep o nagradi za delo stečajne upraviteljice izdalo po stečajni sodnici, glede na določilo 1. odst. 74. člena ZPPSL pa je za določitev nagrade za delo stečajnega upravitelja določena pristojnost stečajnega senata. Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe (sklepa) v škodo stranke, ki se je pritožila.

     
  • 24.
    VSL sodba I Kp 451/2005
    29.9.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22676
    KZ člen 183, 183/3, 183, 183/3, 183, 183/3.
    izrek sodbe - spolni napad na otroka
    Ker je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, s katero je

    obtoženca spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega

    dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in mu izreklo

    kazen dve leti zapora, ugotovilo, da obtožencu ni dokazano, da je

    zatrjevana spolna dejanja nad mladoletnim oškodovancem izvrševal z

    namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona in je takšno trditev

    državnega tožilca v tenorju obtožbe izpustilo iz izreka sodbe, je

    sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi, da

    državni tožilec pritožbe zoper sodbo ni vložil, obsodilno sodbo

    spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 3. točki 358. člena

    ZKP oprostilo obtožbe za storitev očitanega nadaljevanega kaznivega

    dejanja. Če namreč zatrjevanega ravnanja obtoženca ni mogoče uvrstiti

    pod spolna dejanja, ki imajo za cilj spolno vzdraženje ali

    zadovoljevanje njegovega spolnega nagona, oziroma za takšno trditev

    ni dovolj dokazov, obtožencu niso dokazani subjektivni znaki

    očitanega kaznivega dejanja, posledica česar je lahko le izrek

    oprostilne sodbe.

     
  • 25.
    VSK sklep I Cpg 350/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01202
    ZPP člen 215, 215.
    dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
    V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.

     
  • 26.
    VSK sklep I Cpg 356/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK01217
    ZPP člen 3, 7, 339, 339/1, 3, 7, 339, 339/1.
    razpravno načelo - bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje mora torej v pravdi, v kateri ni izkazan namen razpolagati z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, raziskovati le tista dejstva in izvajati le tiste dokaze, ki so jih navajale oziroma predlagale stranke same. Stranke same torej postavijo sodišču prve stopnje v pravdnem postopku trditveni in dokazni okvir, na katerega je sodišče vezano.

     
  • 27.
    VSK sodba I Cpg 255/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01362
    ZPP člen 212, 337, 212, 337.
    dokazna pravila - dokazno breme - pritožbena novota
    Dokazno breme za trditev, da so bile zapadle najemnine poravnane z vlaganji v poslovni prostor, je bilo na strani tožene stranke.

     
  • 28.
    VSL sklep I Cpg 539/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05615
    ZPP člen 168, 168/5, 262, 168, 168/5, 262.
    oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse
    Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih

    službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki

    jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke,

    splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da

    gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna

    izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti.

    Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega

    sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za

    nasprotno tožbo v znesku 51.000,00 SIT glede na to, da znesek

    neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov

    tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.

     
  • 29.
    VDS sodba Pdp 973/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03305
    ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4, 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delavca - odpravnina - odpovedni rok
    1. Podana izredna odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka

    112. člena ZDR (delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v

    obdobju 6-ih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonskem oz.

    pogodbeno dogovorjenem roku) je zakonita, tudi če je delodajalec

    po prejetem pisnem opominu (1. odstavek 112. člena ZDR) delavcu

    plačo izplačal. Naknadno plačilo ne spremeni dejstva, da je bila

    plača izplačana z zamudo, kar je zakonit razlog za izredno

    odpoved PZ.

    2. Če je bil delavec pred uveljavitvijo novega ZDR/2002 po

    takrat veljavnih predpisih prevzet na delo k drugemu

    delodajalcu, se šteje, da zaposlitve ni spremnil in se pri

    izračunu odpravnine po 109. členu ZDR upošteva tudi delovna

    doba pred prevzemom.

    3. Ker pride do izredne odpovedi PZ s strani delavca v

    primeru posebno hudih kršitev obveznosti delodajalca, morajo

    biti delavcu v tem primeru zagotovljene enake pravice, kot

    če bi mu delodajalec odpovedal PZ iz razloga na svoji strani

    (iz poslovnega razloga) - torej do odpravnine in do

    zaposlitve do izteka odpovednega roka.

     
  • 30.
    VSK sklep II Cpg 102/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01384
    ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig - presoja verodostojnosti - dovolitev izvršbe
    Naloga sodišča prve stopnje v fazi dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine je, da oceni ali predlogu za izvršbo priložena listina ustreza zahtevanim standardom izpiska iz poslovnih knjig kot izhajajo iz ZIZ in računovodskih standardov. Izvršba se na podlagi 1. odst. v zvezi z 2. odst. 23. čl. ZIZ torej dovoli na podlagi verodostojne listine, ki takšnim standardom ustreza, in sicer ne glede na to, na kakšni podlagi je terjatev nastala in bila vpisana v poslovno knjigo.

     
  • 31.
    VDS sklep Pdp 947/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03266
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1, 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - starejši delavec
    Posebno pravno varstvo pred odpovedjo PZ iz poslovnega razloga po

    1. odstavku 114. člena ZDR uživajo le tisti delavci, ki so ob

    podaji redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga že stari 55 let in

    ne tudi tisti, ki šele v teku odpovednega roka dosežejo to

    starost.

    Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1. odstavka 30. člena ZDSS-1

    je mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega

    postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in

    sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravavo v

    celoti ponoviti in na pritožbeni obravnavi izvesti vse oz.

    ključne dokaze. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega

    dokaza v zvezi z odločilnimi dejstvi, bi to pomenilo prelaganje

    sojenja s sodišč prve stopnje na sodišče druge stopnje. Zato v

    takem primeru ni mogoče izvesti pritožbene obravnave po 1.

    odstavku 30. člena ZDSS-1, saj je citirano določbo smotrno

    uporabiti le, če je za pravilno odločitev potrebno ponoviti ali

    na novo izvesti le manjše število dokazov oz. sanirati tiste

    procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega postopka.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 952/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03342
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/2.
    izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti - alkoholiziranost - prepoved
    Vinjenost delavca na delovnem (1,70 promila alkohola v izdihanem

    zraku), predstavja hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti

    iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec izredno

    odpove PZ.

    Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu upravljalec procesa

    čistilne naprave, bi bila lahko ogrožena varnost prizvodnje in

    ostalih delavcev in njegove varnosti, saj je pri vojemdelu hodil

    po 3 m visokih stezah, tožena stranka pa je tudi izgubila

    zaupanje v tožnika, mu je zakonito prepovedala opravljati

    nadalnje delo.

     
  • 33.
    VSK sklep II Cpg 426/2004
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01607
    Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 52, 52/1, 52/2, 52/3, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 52, 52/1, 52/2, 52/3.
    rubež - izpolnitev obveznosti
    Izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka.

     
  • 34.
    VSK sklep II Cpg 11/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01250
    ZIZ člen 56, 56/1, 61, 61/3, 56, 56/1, 61, 61/3.
    ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o izvršbi
    Skladno s 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) lahko ugovor po izteku roka dolžnik vloži tudi zoper

    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim

    je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se

    nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je dejstvo

    plačila terjatve v višini 67.078,80 SIT sicer nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi, vendar pa ni hkrati izpolnjen tudi

    pogoj po 1. odst. 56. čl. ZIZ, in sicer ni mogoče

    zaključiti, da tega razloga dolžnica brez svoje krivde ni

    mogla uveljavljati že v (rednem) ugovoru zoper sklep o

    izvršbi.

     
  • 35.
    VSL sodba in sklep I Cpg 309/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL05632
    ZOR člen 99, 99/2, 99, 99/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    pogodbena stranka - trditveno in dokazno breme
    Da bi sodišče ugotavljalo drugačno vsebino pogodbene volje, kot

    izhaja iz dobesesdnega pomena izrazov, ki sta jih pogodbeni stranki

    navedli v pogodni (2. odstavek 99. člena ZOR), mora pravdna stranka,

    ki se na to sklicuje ponuditii ustrezno trditveno podlago. Tožena

    stranka je s tem v zvezi ponudila trditve glede notranjega neskladja

    v pogodbi med modelom izračuna korigirane vrednosti še neplačanih del

    kot izhaja iz predračuna 81-C/92 in obračunanim zneskom korigirane

    vrednosti na predračunu, ki je vnešen v tekst aneksa št. 1. Sodišče

    prve stopnje je pravilno povzelo, da tožeča stranka ni ugovarjala

    pogodbenemu predračunu, ki je sestavni del aneksa št. 1, v katerem je

    kot posebna postavka naveden tudi 2 % strošek za koordinacijo. Tožeča

    stranka torej in ponudila trditev, s katerimi bi zatrjevala, da je

    bila pogodbena volja pravdnih strank glede načina oblikovanja

    končnega zneska drugačna, kot izhaja iz modela predračuna št.

    81-C/92. Materialnopravno zmotno je torej sklepanje sodišča prve

    stopnje, da bi tožena stranka morala pkonuditi ustrezne dokaze, da bi

    moral biti 2 % delež za koordinacijo po predračunu odštet od

    preostale vrednosti iz predračuna, saj to izhaja iz samega modela

    predračuna, ki je v tem smislu skladen z 10. odstavkom 4. člena

    Pogodbe. Tožeča stranka je s tem v zvezi ponudila zgolj trditev, da

    je bilo 2 % zmanjšane upoštevano v pogodbeni vrednosti, zato se ne

    more odbiti še enkrat. Takšne trditve ne pomenijo, da je tožeča

    stranka zatrjevala, da bi bile v predračunu za ustrezen znesek

    zmanjšane že posamezne postavke predračuna, v posledici česar bi bila

    posebna odbitna postavka stroškov za koordinacijo neutmeljena. Tudi v

    kolikor bi tovrstne trditve tožeča stranka ponudila, bi bilo dokazno

    breme za utemeljenost tovrstnih trditev na njeni strani. Ob

    pomanjkanju trditev tožeče stranke ni mogoče na toženo stranko

    prevaliti trditvenega in dokaznega bremena zgolj sklicujoč se na

    izpovedi prič, ki se nanašajo na dejstvo (da naj bi bilo upoštevanje

    stroškov koordiancije upoštevano že v posameznih postavkah

    predračuna), ki jih pravdni stranai nista zatrjevali.

     
  • 36.
    VSL sklep I Cpg 708/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05663
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    določnost tožbenega zahtevka
    S tem, ko je zahtevek na plačilo denarne terjatve, ki je deljiva

    obveznost, uveljavljala zoper več pravnih naslednikov tožene stranke,

    bi tožeča stranka morala določno opredeliti na kakšen način

    uveljavlja izpolnitev svoje terjatve od toženih strank. Ali

    uveljavlja torej solidarno plačilo obveznosti od obeh tožencev, ali

    pa sta toženi stranki dolžni izpolniti zgolj vsaka svoj del

    obveznosti. S tem, ko je tožeča stranka po spremembi na strani tožene

    stranke zgolj vztrajala pri tožbi, ne da bi se opredelila na kakšen

    način uveljavlja izpolnitev obveznosti od toženih strank, je postal

    tožbeni zahtevek nedoločno opredeljen. Sodišče prve stopnje, ki je

    takšnemu tožbenemu zahtevku sledilo, pa je s tem storilo absolutno

    bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP,

    saj takšne odločitve ni mogoče preizkusiti.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 4002/2005
    28.9.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50280
    ZOR člen 371, 371. SZ člen 58, 147, 147/1, 147/3, 58, 147, 147/1, 147/3.
    najemna pogodba - zastaranje
    Za terjatve bivših imetnikov stanovanjske pravice oz. uporabnikov

    stanovanj velja splošni petletni zastaralni rok.

     
  • 38.
    VSK sodba I Cp 469/2004
    28.9.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK01306
    ZPP člen 196, 196.
    izpodbijanje - pasivna legitimacija
    Z oporoko z dne 14.5.1996, ki jo tožnika v tej pravdi izpodbijata, je namreč oporočiteljica T. J. razpolagala le v korist hčerke B. J., zato ima ta pravda učinek le na njene pravice. Tožeči stranki zato s tožbo ni bilo potrebno zajeti ostalih (zakonitih) dedičev po pok. T. J., saj od njihove udeležbe v postopku odločitev v tej pravdi ni odvisna.

     
  • 39.
    VSL sklep I Cp 1290/05
    28.9.2005
    zavarovalno pravo
    VSL51185
    ZOR člen 917, 918, 917, 918.
    kasko zavarovanje
    Zaradi neizpolnitve kakšne od predpisanih ali dogovorjenih

    obveznostih o nastanku zavarovalnega primera zavarovanec ne izgubi

    pravice do odškodnine ali zavarovalne vsote (917., 918. člen ZOR).

    Nastanek zavarovalnega primera lahko dokazuje tudi drugače in ne

    zgolj s policijskim zapisnikom.

     
  • 40.
    VDS sklep Psp 450/2005
    28.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03674
    ZPP člen 86, 86/3, 86, 86/3. ZDSS-1 člen 66, 66.
    dovoljenost revizije
    ZPP stranki ne daje pravice, da sama vloži revizijo, saj izrecno

    določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi

    opravlja pradna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik,

    razen, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen

    pravniški državni izpit. V primeru, ko stranka, ki nima

    pravniškega državnega izpita, vloži revizijo sama, ne gre za

    situacijo po 66. čl. ZDSS-1, ki določa postopanje sodišča z

    nerazumljivimi ali nepopolnimi vlogami. Revizija, vložena po taki

    stranki sami, namreč ni nepopolna ali nerazumljiva, pač pa

    nedovoljena vloga.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>