22.

VSK sklep II Cpg 426/2004

29.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK01607

Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 52, 52/1, 52/2, 52/3, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 52, 52/1, 52/2, 52/3.

rubež - izpolnitev obveznosti

Izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka.

 

24.

VDS sklep Pdp 36/2004

29.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03285

ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.

odpoved delovnega razmerja - vinjenost na delu - odklonitev alkotesta - hujša kršitev delovne obveznosti

Podana izredna odpoved PZ delodajalca delavcu, ki je bil na delovnem mestu vinjen, ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec ni imel posebnega pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti delavcev. Ker je delavec dvakrat odklonil alkotest, je delodajalec to okoliščino ustrezno ugotovil s pričami.

26.

VSL sodba in sklep I Cpg 309/2004

29.9.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSL05632

ZOR člen 99, 99/2, 99, 99/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.

pogodbena stranka - trditveno in dokazno breme

Da bi sodišče ugotavljalo drugačno vsebino pogodbene volje, kot

izhaja iz dobesesdnega pomena izrazov, ki sta jih pogodbeni stranki

navedli v pogodni (2. odstavek 99. člena ZOR), mora pravdna stranka,

ki se na to sklicuje ponuditii ustrezno trditveno podlago. Tožena

stranka je s tem v zvezi ponudila trditve glede notranjega neskladja

v pogodbi med modelom izračuna korigirane vrednosti še neplačanih del

kot izhaja iz predračuna 81-C/92 in obračunanim zneskom korigirane

vrednosti na predračunu, ki je vnešen v tekst aneksa št. 1. Sodišče

prve stopnje je pravilno povzelo, da tožeča stranka ni ugovarjala

pogodbenemu predračunu, ki je sestavni del aneksa št. 1, v katerem je

kot posebna postavka naveden tudi 2 % strošek za koordinacijo. Tožeča

stranka torej in ponudila trditev, s katerimi bi zatrjevala, da je

bila pogodbena volja pravdnih strank glede načina oblikovanja

končnega zneska drugačna, kot izhaja iz modela predračuna št.

81-C/92. Materialnopravno zmotno je torej sklepanje sodišča prve

stopnje, da bi tožena stranka morala pkonuditi ustrezne dokaze, da bi

moral biti 2 % delež za koordinacijo po predračunu odštet od

preostale vrednosti iz predračuna, saj to izhaja iz samega modela

predračuna, ki je v tem smislu skladen z 10. odstavkom 4. člena

Pogodbe. Tožeča stranka je s tem v zvezi ponudila zgolj trditev, da

je bilo 2 % zmanjšane upoštevano v pogodbeni vrednosti, zato se ne

more odbiti še enkrat. Takšne trditve ne pomenijo, da je tožeča

stranka zatrjevala, da bi bile v predračunu za ustrezen znesek

zmanjšane že posamezne postavke predračuna, v posledici česar bi bila

posebna odbitna postavka stroškov za koordinacijo neutmeljena. Tudi v

kolikor bi tovrstne trditve tožeča stranka ponudila, bi bilo dokazno

breme za utemeljenost tovrstnih trditev na njeni strani. Ob

pomanjkanju trditev tožeče stranke ni mogoče na toženo stranko

prevaliti trditvenega in dokaznega bremena zgolj sklicujoč se na

izpovedi prič, ki se nanašajo na dejstvo (da naj bi bilo upoštevanje

stroškov koordiancije upoštevano že v posameznih postavkah

predračuna), ki jih pravdni stranai nista zatrjevali.

 

28.

VDS sodba Pdp 973/2004

29.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03305

ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4, 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4.

odpoved delavca - odpravnina - odpovedni rok

1. Podana izredna odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka

112. člena ZDR (delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v

obdobju 6-ih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonskem oz.

pogodbeno dogovorjenem roku) je zakonita, tudi če je delodajalec

po prejetem pisnem opominu (1. odstavek 112. člena ZDR) delavcu

plačo izplačal. Naknadno plačilo ne spremeni dejstva, da je bila

plača izplačana z zamudo, kar je zakonit razlog za izredno

odpoved PZ.

2. Če je bil delavec pred uveljavitvijo novega ZDR/2002 po

takrat veljavnih predpisih prevzet na delo k drugemu

delodajalcu, se šteje, da zaposlitve ni spremnil in se pri

izračunu odpravnine po 109. členu ZDR upošteva tudi delovna

doba pred prevzemom.

3. Ker pride do izredne odpovedi PZ s strani delavca v

primeru posebno hudih kršitev obveznosti delodajalca, morajo

biti delavcu v tem primeru zagotovljene enake pravice, kot

če bi mu delodajalec odpovedal PZ iz razloga na svoji strani

(iz poslovnega razloga) - torej do odpravnine in do

zaposlitve do izteka odpovednega roka.

 

30.

VDS sodba Pdp 1281/2004

29.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03301

ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.

odpoved delovnega razmerja - plača

Če delodajalec v obdobju 6-ih mesecev zamuja z izplačilom plače,

je podan razlog za izredno odpoved PZ delavca po 4. alinei 1.

odstavka 112. člena ZDR. Tudi če delodajalec kasneje poravna tako

obveznost iz naslova plače, kot tudi natekle zakonite zamudne

obresti, je izredna odpoved PZ delavca zakonita.

Zamuda v izplačilu plače občutno vpliva na življenski standard

delavca, zato so podane okoliščine iz 1. odstavka 110. člena ZDR,

da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati do izteka

odpovednega roka.

 

32.

VSL sklep I Cpg 909/2004

29.9.2005

statusno pravo - civilno procesno pravo

VSL05623

ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 36, 27, 27/4, 27/5, 36.

izbris firme - univerzalno pravno nasledstvo - družbena lastnina - nadaljevanje prekinjenega postopka

Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče

nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju

pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo

omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben

zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v

poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve

izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost

družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za

sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z

rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih

naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do

upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih

za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na

odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.

RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo

4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD

(prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.

ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi

pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo

kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek

obrazložitve cit. odločbe).

 

34.

VSL sodba I Cpg 332/04

29.9.2005

obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo

VSL06260

SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.

upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik

Upravnik je v pravnem razmerju le z lastniki stanovanj. Do tretjh

(med njimi tudi do najemnikov) lahko uveljavlja terjatve, ki jih

imajo proti njim lastniki stanovanj le, če lastniki nanj s pogodbo

prenesejo svoja materialnopravna upravičenja. To pa še ne pomeni, da

nima zahtevka za njihovo plačilo proti lastnikom stanovanj, v danem

primeru torej proti toženi stranki (tako tudi odločba Vrhovnega

sodišča RS, št. III Ips 43/2002 z dne 20.6.2002).

 

36.

VSK sklep II Cpg 187/2005

29.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK01214

ZPP člen 124, 124/1, 124, 124/1.

razveljavitev potrdila o izvršljivosti

Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.

 

38.

VSC sklep Cp 1019/2004

28.9.2005

civilno procesno pravo

VSC01178

ZPP člen 80, 80.

procesna sposobnost stranke

Če iz podatkov v spisu (zdravstvene dokumentacije) izhaja, da ima stranka v postopku psihične težave, zaradi katerih se psihiatrično zdravi ter se stranka sklicuje na nesposobnost sodelovati v postopku, mora sodišče v skladu z 80. členom ZPP po uradni dolžnosti pri pristojnem organu opraviti poizvedbe o sposobnosti stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja.

 

40.

VSL sklep II Cpg 798/2005

28.9.2005

STEČAJNO PRAVO

VSL06208

ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 145, 145/1, 111, 111/1, 111/4, 145, 145/1.

dopustnost izvršbe - stroški pravdnega postopka po napotitvenem sklepu

Po 1. odstavku 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka

res ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja, niti

prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja

izvršilni naslov ali verodostojna listina. Izjemo od tega pravila pa

določa 4. odstavek 111. člena ZPPSL za izvršilne naslove, ki se

nanašajo na stroške stečajnega postopka. Stroški stečajnega postopka

pa so po izrecni določbi 1. odstavka 145. člena ZPPSL tudi stroški

pravdnega postopka po napotitvenem sklepu stečajnega senata na

ugotovitev obstoja v stečajnem postopku prerekane terjatve, če je

stečajni upravitelj neutemeljeno prerekal terjatev.