odpoved delovnega razmerja - vinjenost na delu - odklonitev alkotesta - hujša kršitev delovne obveznosti
Podana izredna odpoved PZ delodajalca delavcu, ki je bil na delovnem mestu vinjen, ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec ni imel posebnega pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti delavcev. Ker je delavec dvakrat odklonil alkotest, je delodajalec to okoliščino ustrezno ugotovil s pričami.
Sodišče prve stopnje mora torej v pravdi, v kateri ni izkazan namen razpolagati z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, raziskovati le tista dejstva in izvajati le tiste dokaze, ki so jih navajale oziroma predlagale stranke same. Stranke same torej postavijo sodišču prve stopnje v pravdnem postopku trditveni in dokazni okvir, na katerega je sodišče vezano.
Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.
dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.
Izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka.
ZOR člen 606, 606/1, 606/2, 606, 606/1, 606/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
pogodba o delu
Če je tožeča stranka toženo stranko na napake opozorila in je tožena stranka dala tožeči stranki navodila, naj z deli nadaljuje, je po 2.odst. 606.čl. ZOR prevzemnik del, to je tožeča stranka, dolžan ravnati po zahtevi naročnika, lahko pa pogodbo razdre v primeru, če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila prevzemnikovemu ugledu. To pomeni, da je razdrtje pogodbe le možnost, ki jo prevzemnik del lahko izkoristi, ne pa obveznost.
ZPP člen 192, 197, 192, 197. ZPP člen 192, 197, 192, 197.
sosporništvo - tožba - vročanje
V obravnavani zadevi je tožeča stranka uporabila institut eventualnega sosporništva. Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim. Tožba zoper eventualnega sospornika je vložena pogojno. Sodišče presoja njeno utemeljenost, šele in samo, če pravnomočno zavrne tožbeni zahtevek proti nepogojno toženemu tožencu.
Glede na določila ZTVCP je sodišče prve stopnje pravilno očitalo tožnici, da ob situaciji v prometu, ko je bilo pred njo drugo vozilo, za katerega ni bilo dokazano, da je dajalo znak za zavijanje v levo, glede na njegovo majhno hitrost in ob dejstvu, da je bil odcep na levo naprej od tega mesta, ne bi smela tega vozila prehitevati po desni.
Zmotno pa je ocenilo težo njene kršitve, ki je hujša, zato je delež njene odgovornosti 70 % namesto 50 %.
motenje posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvajanje dokazov
Zaključek sodišča prve stopnje je neprepričljiv, kot opozarja pritožba pa je tudi preuranjen, glede na to, da sodišče prve stopnje o posesti spornega zemljišča ni zaslišalo ne pravdnih strank, ne izvedlo ostalih predlaganih dokazov v zvezi s tem. Oprlo se je le na fotografije in navedbe pravdnih strank.