Izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka.
odpoved delovnega razmerja - vinjenost na delu - odklonitev alkotesta - hujša kršitev delovne obveznosti
Podana izredna odpoved PZ delodajalca delavcu, ki je bil na delovnem mestu vinjen, ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec ni imel posebnega pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti delavcev. Ker je delavec dvakrat odklonil alkotest, je delodajalec to okoliščino ustrezno ugotovil s pričami.
Sodišče prve stopnje mora torej v pravdi, v kateri ni izkazan namen razpolagati z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, raziskovati le tista dejstva in izvajati le tiste dokaze, ki so jih navajale oziroma predlagale stranke same. Stranke same torej postavijo sodišču prve stopnje v pravdnem postopku trditveni in dokazni okvir, na katerega je sodišče vezano.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
bistvena kršitev
Dolžnica, kateri so se stroški naložili, ima pravico da izve za kakšne stroške gre in v kakšni višini so priznani ter da ima tako tudi sama možnost preveriti utemeljenost take sodne odločitve.
Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.
dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.
Ne drži, da sta upnik in dolžnik iz izvršilnega postopka v pravdi zaradi dokazovanja nedopustnosti izvršbe nujna sospornika. Le v primeru, če tudi dolžnik izpodbija lastninsko pravico na zarubljenih predmetih tretji osebi, je lahko zajet s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Pritožbene trditve o neodplačnem razpolaganju dolžnika v korist svojega potomca, ki je bilo usmerjeno v oškodovanje upnika iz izvršilnega postopka, so lahko razlog za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Upnik (tožena stranka) take tožbe ni vložila in ker posel še velja (potrjujejo ga podatki prometnega dovoljenja, navideznosti posla pa tožena stranka ni dokazala), je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da je izvršba na vozilo, ker je le-to last dolžnikovega sina, nedopustna.
Ni mogoče uporabiti 160.čl. ZPP. Tožena stranka je namreč, kot izhaja iz priloge spisa, predlagala izvršbo ne le na dolžnikovem naslovu, temveč tudi na naslovu njegove matere. Prav na tem naslovu pa so bili zarubljeni sporni predmeti in vozilo dolžnikovega sina. M.N.in V.N. sta v svojih ugovorih v izvršilnem postopku na to izrecno opozorila, a je upnica kljub temu obema ugovoroma nasprotovala in sta zato M.N. in V.N. morala vložiti tožbo in uspela šele v pravdi.
odgovornost za škodo - nevarna stvar - nepričakovana ovira- stoječe vozilo na cestišču
Ker je v trenutku nesreče vozilo zavarovanca tožene stranke stalo na cestišču in je predstavljalo za tožnika nepričakovano oviro, gre za obratovanje avtomobila kot nevarne stvari, podana je zato odgovornost za škodo tožene stranke, katere zavarovanec je bil voznik tedaj ustavljenega vozila, ki so jo zato utrpeli tretji, v konkretnem primeru tožnik.