• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba I Cpg 332/04
    29.9.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL06260
    SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
    upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik
    Upravnik je v pravnem razmerju le z lastniki stanovanj. Do tretjh

    (med njimi tudi do najemnikov) lahko uveljavlja terjatve, ki jih

    imajo proti njim lastniki stanovanj le, če lastniki nanj s pogodbo

    prenesejo svoja materialnopravna upravičenja. To pa še ne pomeni, da

    nima zahtevka za njihovo plačilo proti lastnikom stanovanj, v danem

    primeru torej proti toženi stranki (tako tudi odločba Vrhovnega

    sodišča RS, št. III Ips 43/2002 z dne 20.6.2002).

     
  • 22.
    VSK sklep II Cpg 17/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSK01253
    ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje postopka
    Za sprejem odločitve o nadaljevanju postopka zoper

    družbenike po ZFPPod izbrisanih družb, zadošča ugotovitev,

    da so osebe, zoper katere je postopek nadaljevan, v sodni

    register vpisane kot družbeniki izbrisanih družb.

    Ni pa pravno upoštevna družbenikova trditev, češ da je

    izbrisu družbe nasprotoval in da ni nihče podal izjave po 4.

    odst. 27. čl. ZFPPod (med drugim) o prevzemu plačila

    morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 23.
    VSK sklep I Cpg 275/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01252
    ZPP člen 18, 18/1, 339, 339/2-3, 18, 18/1, 339, 339/2-3.
    upravna odločba - nepristojnost sodišča
    Terjatev tožeče stranke temelji na vrsti carisnkih odločb,

    za katere pa je tudi samo ugotovilo, da vsebujejo potrdilo o

    izvršiljivosti. To torej pomeni, da je tožeča stranka v

    predmetni zadevi dejansko zahtevala realizacijo izvršljivih

    upravnih odločb, česar pa ni mogoče uveljavljati s tožbo v

    pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je namreč bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker je odločilo o

    zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. tč. 2.

    odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

     
  • 24.
    VDS sklep Pdp 296/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03281
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3, 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3.
    odpoved delovnega razmerja - razporeditev delavca na delo v drug kraj
    Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita zgolj zato,

    ker delodajalec ni predhodno opozoril delavca o nameravani redni

    odpovedi (3. odstavek 83. člena ZDR), zlasti še, ker je bil

    tožnik kot sindikalni zaupnik seznanjen z nameravano selitvijo

    proizvodnje in o tem, da njegovo delo v Ljubljani ne bo več

    potrebno. To obvestilo tudi nima bistvenega vpliva na odpoved,

    saj zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v primeru

    redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni predvideno.

    Pri presojanju ustreznosti zaposlitve skladno s 3. odstavkom

    90. člena ZDR se lahko upošteva tudi kriterij kraja

    opravljanja dela, ki je kot sestavina PZ določen tudi v 4.

    alinei 1. odstavka 29. člena ZDR. Zato je pri presoji

    ustreznosti ponujene zaposlitve glede (spremembe) kraja

    opravljanja dela potrebno smiselno uporabljati tudi

    kriterije iz prej veljavnih KP glede razporeditve delavca v

    drug kraj.

     
  • 25.
    VDS sklep Pdp 922/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03315
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3, 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3.
    odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
    Sodišče je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je tožnik ni

    vložil v prekluzivnem 30-dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena

    ZDR od vročitve izredne odpovedi PZ, ki mu je bila vročena na

    delovnem mestu (kar dokazuje njegov podpis na vročilnici in kar

    so potrdile priče, ki so vročitev opravile), ne pa kasneje po

    pošti.

     
  • 26.
    VDS sodba Pdp 973/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03305
    ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4, 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delavca - odpravnina - odpovedni rok
    1. Podana izredna odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka

    112. člena ZDR (delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v

    obdobju 6-ih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonskem oz.

    pogodbeno dogovorjenem roku) je zakonita, tudi če je delodajalec

    po prejetem pisnem opominu (1. odstavek 112. člena ZDR) delavcu

    plačo izplačal. Naknadno plačilo ne spremeni dejstva, da je bila

    plača izplačana z zamudo, kar je zakonit razlog za izredno

    odpoved PZ.

    2. Če je bil delavec pred uveljavitvijo novega ZDR/2002 po

    takrat veljavnih predpisih prevzet na delo k drugemu

    delodajalcu, se šteje, da zaposlitve ni spremnil in se pri

    izračunu odpravnine po 109. členu ZDR upošteva tudi delovna

    doba pred prevzemom.

    3. Ker pride do izredne odpovedi PZ s strani delavca v

    primeru posebno hudih kršitev obveznosti delodajalca, morajo

    biti delavcu v tem primeru zagotovljene enake pravice, kot

    če bi mu delodajalec odpovedal PZ iz razloga na svoji strani

    (iz poslovnega razloga) - torej do odpravnine in do

    zaposlitve do izteka odpovednega roka.

     
  • 27.
    VSK sklep I Cpg 250/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01380
    ZOR člen 46, 46.
    urejanje obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti
    Predmet obligacijskega razmerja je izpolnitveno ravnanje, ki se ga stranki s pogodbo zavežeta opraviti.

     
  • 28.
    VSL sklep I Cpg 708/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05663
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    določnost tožbenega zahtevka
    S tem, ko je zahtevek na plačilo denarne terjatve, ki je deljiva

    obveznost, uveljavljala zoper več pravnih naslednikov tožene stranke,

    bi tožeča stranka morala določno opredeliti na kakšen način

    uveljavlja izpolnitev svoje terjatve od toženih strank. Ali

    uveljavlja torej solidarno plačilo obveznosti od obeh tožencev, ali

    pa sta toženi stranki dolžni izpolniti zgolj vsaka svoj del

    obveznosti. S tem, ko je tožeča stranka po spremembi na strani tožene

    stranke zgolj vztrajala pri tožbi, ne da bi se opredelila na kakšen

    način uveljavlja izpolnitev obveznosti od toženih strank, je postal

    tožbeni zahtevek nedoločno opredeljen. Sodišče prve stopnje, ki je

    takšnemu tožbenemu zahtevku sledilo, pa je s tem storilo absolutno

    bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP,

    saj takšne odločitve ni mogoče preizkusiti.

     
  • 29.
    VSK sklep II Cpg 427/2004
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0001382
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris pravne osebe iz registra - nadaljevanje izvršbe
    Po 2. odst. 394. čl. ZGD lahko upnik uveljavlja svojo terjatev zoper aktivne družbenike v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. V zvezi s tekom navedenega enoletnega roka je potrebno upoštevati, da je bilo s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-60, z dne 23.05.2002, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 50/2002, z dne 07.06.2002, odločeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča RS zadrži izvrševanje 3. poglavja ZFPPod, pri čemer v času zadržanja ne teče zastaranje terjatev, ki imajo podlago v 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod.

     
  • 30.
    VDS sklep Pdp 36/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03285
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - vinjenost na delu - odklonitev alkotesta - hujša kršitev delovne obveznosti
    Podana izredna odpoved PZ delodajalca delavcu, ki je bil na delovnem mestu vinjen, ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec ni imel posebnega pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti delavcev. Ker je delavec dvakrat odklonil alkotest, je delodajalec to okoliščino ustrezno ugotovil s pričami.
  • 31.
    VSL sodba in sklep I Cpg 309/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL05632
    ZOR člen 99, 99/2, 99, 99/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    pogodbena stranka - trditveno in dokazno breme
    Da bi sodišče ugotavljalo drugačno vsebino pogodbene volje, kot

    izhaja iz dobesesdnega pomena izrazov, ki sta jih pogodbeni stranki

    navedli v pogodni (2. odstavek 99. člena ZOR), mora pravdna stranka,

    ki se na to sklicuje ponuditii ustrezno trditveno podlago. Tožena

    stranka je s tem v zvezi ponudila trditve glede notranjega neskladja

    v pogodbi med modelom izračuna korigirane vrednosti še neplačanih del

    kot izhaja iz predračuna 81-C/92 in obračunanim zneskom korigirane

    vrednosti na predračunu, ki je vnešen v tekst aneksa št. 1. Sodišče

    prve stopnje je pravilno povzelo, da tožeča stranka ni ugovarjala

    pogodbenemu predračunu, ki je sestavni del aneksa št. 1, v katerem je

    kot posebna postavka naveden tudi 2 % strošek za koordinacijo. Tožeča

    stranka torej in ponudila trditev, s katerimi bi zatrjevala, da je

    bila pogodbena volja pravdnih strank glede načina oblikovanja

    končnega zneska drugačna, kot izhaja iz modela predračuna št.

    81-C/92. Materialnopravno zmotno je torej sklepanje sodišča prve

    stopnje, da bi tožena stranka morala pkonuditi ustrezne dokaze, da bi

    moral biti 2 % delež za koordinacijo po predračunu odštet od

    preostale vrednosti iz predračuna, saj to izhaja iz samega modela

    predračuna, ki je v tem smislu skladen z 10. odstavkom 4. člena

    Pogodbe. Tožeča stranka je s tem v zvezi ponudila zgolj trditev, da

    je bilo 2 % zmanjšane upoštevano v pogodbeni vrednosti, zato se ne

    more odbiti še enkrat. Takšne trditve ne pomenijo, da je tožeča

    stranka zatrjevala, da bi bile v predračunu za ustrezen znesek

    zmanjšane že posamezne postavke predračuna, v posledici česar bi bila

    posebna odbitna postavka stroškov za koordinacijo neutmeljena. Tudi v

    kolikor bi tovrstne trditve tožeča stranka ponudila, bi bilo dokazno

    breme za utemeljenost tovrstnih trditev na njeni strani. Ob

    pomanjkanju trditev tožeče stranke ni mogoče na toženo stranko

    prevaliti trditvenega in dokaznega bremena zgolj sklicujoč se na

    izpovedi prič, ki se nanašajo na dejstvo (da naj bi bilo upoštevanje

    stroškov koordiancije upoštevano že v posameznih postavkah

    predračuna), ki jih pravdni stranai nista zatrjevali.

     
  • 32.
    VSK sklep II Cpg 11/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01250
    ZIZ člen 56, 56/1, 61, 61/3, 56, 56/1, 61, 61/3.
    ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o izvršbi
    Skladno s 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) lahko ugovor po izteku roka dolžnik vloži tudi zoper

    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim

    je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se

    nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je dejstvo

    plačila terjatve v višini 67.078,80 SIT sicer nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi, vendar pa ni hkrati izpolnjen tudi

    pogoj po 1. odst. 56. čl. ZIZ, in sicer ni mogoče

    zaključiti, da tega razloga dolžnica brez svoje krivde ni

    mogla uveljavljati že v (rednem) ugovoru zoper sklep o

    izvršbi.

     
  • 33.
    VSK sklep I Cpg 270/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01256
    ZOR člen 283, 283/2, 283/3, 284, 283, 283/2, 283/3, 284.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Posledice izpodbijanja niso v tem, da preidejo koristi, ki

    jih je dolžnik odsvojil, do višine upnikove terjatve ponovno

    v njegovo last oziroma imetništvo, saj gre za to, da tožeča

    stranka ni izpodbijala pravnega dejanja kot neveljavnega

    dejanja, ki naj se kot takšno razveljavi, ampak je

    (pravilno) uveljavljala le, da v obsegu, ki je potreben za

    poplačilo njene terjatve, zoper njo nima pravnega učinka -

    in to kljub temu, da imetnik tega premoženja ni (več) oseba,

    ki je njen dolžnik.

     
  • 34.
    VSL sklep I Cpg 909/2004
    29.9.2005
    statusno pravo - civilno procesno pravo
    VSL05623
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 36, 27, 27/4, 27/5, 36.
    izbris firme - univerzalno pravno nasledstvo - družbena lastnina - nadaljevanje prekinjenega postopka
    Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče

    nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju

    pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo

    omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben

    zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v

    poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve

    izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost

    družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za

    sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z

    rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih

    naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do

    upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih

    za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na

    odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.

    RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo

    4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD

    (prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.

    ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi

    pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo

    kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek

    obrazložitve cit. odločbe).

     
  • 35.
    VSK sklep II Cpg 187/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01214
    ZPP člen 124, 124/1, 124, 124/1.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti
    Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.

     
  • 36.
    VSL sklep I Cpg 539/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05615
    ZPP člen 168, 168/5, 262, 168, 168/5, 262.
    oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse
    Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih

    službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki

    jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke,

    splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da

    gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna

    izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti.

    Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega

    sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za

    nasprotno tožbo v znesku 51.000,00 SIT glede na to, da znesek

    neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov

    tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 4002/2005
    28.9.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50280
    ZOR člen 371, 371. SZ člen 58, 147, 147/1, 147/3, 58, 147, 147/1, 147/3.
    najemna pogodba - zastaranje
    Za terjatve bivših imetnikov stanovanjske pravice oz. uporabnikov

    stanovanj velja splošni petletni zastaralni rok.

     
  • 38.
    VSL sklep II Cp 1204/2004
    28.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50981
    ZPP člen 182, 182/3, 319, 324, 339, 339/2, 339/2-14, 182, 182/3, 319, 324, 339, 339/2, 339/2-14.
    absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - eventualna komulacija tožbenih zahtevkov - nerazumljiv izrek
    V primeru uveljavljanja primarnega in podrejenega tožbenega

    zahtevka mora biti v izreku sodbe določno opredeljena vsebina

    primarnega zahtevka, ki ga sodišče zavrača, sicer je izrek

    nerazumljiv.

     
  • 39.
    VSK sklep I Cp 445/2004
    28.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01522
    ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    dokazna ocena - odločilna dejstva - skrbnost
    Ključno v zadevi je, ali bi tožnik ob skrbnosti povprečnega človeka lahko presodil, ali je bila vožnja z zavarovancem tožene stranke tvegana. Mogoče bi bilo skrbnost tožnikovega ravnanja oceniti le na podlagi upoštevanja vseh okoliščin, v katerih je tožnik prisedel v vozilo zavarovanca tožene stranke, odvisna je torej od tega, ali so soudeleženci nesreče pred tem skupaj prebili večer, ali so uživali alkohol itd.

     
  • 40.
    VSL sodba II Cp 3083/2005
    28.9.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL50995
    ZLPP člen 23, 23. ZGD člen 177, 178, 177, 178. ZTVP člen 405, 406, 405, 406.
     
    V konkretnem primeru prvotna označenost delnic z oznako B (začasno neprenosljive delnice v smislu 23. člena ZLPP) ne predstavlja ovire za uspešno uveljavitev obligacijskega zahtevka (iz pogodbe) za izročitev delnic z oznako G (ki je označevala prenosljive delnice). Gre za isti predmet izpolnitve.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>