Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
bistvena kršitev
Dolžnica, kateri so se stroški naložili, ima pravico da izve za kakšne stroške gre in v kakšni višini so priznani ter da ima tako tudi sama možnost preveriti utemeljenost take sodne odločitve.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
izbris pravne osebe iz registra - nadaljevanje izvršbe
Po 2. odst. 394. čl. ZGD lahko upnik uveljavlja svojo terjatev zoper aktivne družbenike v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. V zvezi s tekom navedenega enoletnega roka je potrebno upoštevati, da je bilo s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-60, z dne 23.05.2002, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 50/2002, z dne 07.06.2002, odločeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča RS zadrži izvrševanje 3. poglavja ZFPPod, pri čemer v času zadržanja ne teče zastaranje terjatev, ki imajo podlago v 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod.
Sodišče prve stopnje mora torej v pravdi, v kateri ni izkazan namen razpolagati z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, raziskovati le tista dejstva in izvajati le tiste dokaze, ki so jih navajale oziroma predlagale stranke same. Stranke same torej postavijo sodišču prve stopnje v pravdnem postopku trditveni in dokazni okvir, na katerega je sodišče vezano.
ZOR člen 606, 606/1, 606/2, 606, 606/1, 606/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
pogodba o delu
Če je tožeča stranka toženo stranko na napake opozorila in je tožena stranka dala tožeči stranki navodila, naj z deli nadaljuje, je po 2.odst. 606.čl. ZOR prevzemnik del, to je tožeča stranka, dolžan ravnati po zahtevi naročnika, lahko pa pogodbo razdre v primeru, če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila prevzemnikovemu ugledu. To pomeni, da je razdrtje pogodbe le možnost, ki jo prevzemnik del lahko izkoristi, ne pa obveznost.
Glede na določila ZTVCP je sodišče prve stopnje pravilno očitalo tožnici, da ob situaciji v prometu, ko je bilo pred njo drugo vozilo, za katerega ni bilo dokazano, da je dajalo znak za zavijanje v levo, glede na njegovo majhno hitrost in ob dejstvu, da je bil odcep na levo naprej od tega mesta, ne bi smela tega vozila prehitevati po desni.
Zmotno pa je ocenilo težo njene kršitve, ki je hujša, zato je delež njene odgovornosti 70 % namesto 50 %.