• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sodba I Cpg 255/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01362
    ZPP člen 212, 337, 212, 337.
    dokazna pravila - dokazno breme - pritožbena novota
    Dokazno breme za trditev, da so bile zapadle najemnine poravnane z vlaganji v poslovni prostor, je bilo na strani tožene stranke.

     
  • 22.
    VSK sklep I Cpg 350/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01202
    ZPP člen 215, 215.
    dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
    V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.

     
  • 23.
    VDS sklep Pdp 36/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03285
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - vinjenost na delu - odklonitev alkotesta - hujša kršitev delovne obveznosti
    Podana izredna odpoved PZ delodajalca delavcu, ki je bil na delovnem mestu vinjen, ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec ni imel posebnega pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti delavcev. Ker je delavec dvakrat odklonil alkotest, je delodajalec to okoliščino ustrezno ugotovil s pričami.
  • 24.
    VDS sodba Pdp 973/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03305
    ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4, 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delavca - odpravnina - odpovedni rok
    1. Podana izredna odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka

    112. člena ZDR (delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v

    obdobju 6-ih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonskem oz.

    pogodbeno dogovorjenem roku) je zakonita, tudi če je delodajalec

    po prejetem pisnem opominu (1. odstavek 112. člena ZDR) delavcu

    plačo izplačal. Naknadno plačilo ne spremeni dejstva, da je bila

    plača izplačana z zamudo, kar je zakonit razlog za izredno

    odpoved PZ.

    2. Če je bil delavec pred uveljavitvijo novega ZDR/2002 po

    takrat veljavnih predpisih prevzet na delo k drugemu

    delodajalcu, se šteje, da zaposlitve ni spremnil in se pri

    izračunu odpravnine po 109. členu ZDR upošteva tudi delovna

    doba pred prevzemom.

    3. Ker pride do izredne odpovedi PZ s strani delavca v

    primeru posebno hudih kršitev obveznosti delodajalca, morajo

    biti delavcu v tem primeru zagotovljene enake pravice, kot

    če bi mu delodajalec odpovedal PZ iz razloga na svoji strani

    (iz poslovnega razloga) - torej do odpravnine in do

    zaposlitve do izteka odpovednega roka.

     
  • 25.
    VSK sklep II Cpg 426/2004
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01607
    Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 52, 52/1, 52/2, 52/3, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 52, 52/1, 52/2, 52/3.
    rubež - izpolnitev obveznosti
    Izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka.

     
  • 26.
    VSL sklep I Cpg 909/2004
    29.9.2005
    statusno pravo - civilno procesno pravo
    VSL05623
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 36, 27, 27/4, 27/5, 36.
    izbris firme - univerzalno pravno nasledstvo - družbena lastnina - nadaljevanje prekinjenega postopka
    Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče

    nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju

    pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo

    omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben

    zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v

    poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve

    izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost

    družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za

    sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z

    rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih

    naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do

    upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih

    za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na

    odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.

    RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo

    4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD

    (prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.

    ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi

    pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo

    kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek

    obrazložitve cit. odločbe).

     
  • 27.
    VSL sodba I Cpg 332/04
    29.9.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL06260
    SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
    upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik
    Upravnik je v pravnem razmerju le z lastniki stanovanj. Do tretjh

    (med njimi tudi do najemnikov) lahko uveljavlja terjatve, ki jih

    imajo proti njim lastniki stanovanj le, če lastniki nanj s pogodbo

    prenesejo svoja materialnopravna upravičenja. To pa še ne pomeni, da

    nima zahtevka za njihovo plačilo proti lastnikom stanovanj, v danem

    primeru torej proti toženi stranki (tako tudi odločba Vrhovnega

    sodišča RS, št. III Ips 43/2002 z dne 20.6.2002).

     
  • 28.
    VSL sodba in sklep I Cpg 309/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL05632
    ZOR člen 99, 99/2, 99, 99/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    pogodbena stranka - trditveno in dokazno breme
    Da bi sodišče ugotavljalo drugačno vsebino pogodbene volje, kot

    izhaja iz dobesesdnega pomena izrazov, ki sta jih pogodbeni stranki

    navedli v pogodni (2. odstavek 99. člena ZOR), mora pravdna stranka,

    ki se na to sklicuje ponuditii ustrezno trditveno podlago. Tožena

    stranka je s tem v zvezi ponudila trditve glede notranjega neskladja

    v pogodbi med modelom izračuna korigirane vrednosti še neplačanih del

    kot izhaja iz predračuna 81-C/92 in obračunanim zneskom korigirane

    vrednosti na predračunu, ki je vnešen v tekst aneksa št. 1. Sodišče

    prve stopnje je pravilno povzelo, da tožeča stranka ni ugovarjala

    pogodbenemu predračunu, ki je sestavni del aneksa št. 1, v katerem je

    kot posebna postavka naveden tudi 2 % strošek za koordinacijo. Tožeča

    stranka torej in ponudila trditev, s katerimi bi zatrjevala, da je

    bila pogodbena volja pravdnih strank glede načina oblikovanja

    končnega zneska drugačna, kot izhaja iz modela predračuna št.

    81-C/92. Materialnopravno zmotno je torej sklepanje sodišča prve

    stopnje, da bi tožena stranka morala pkonuditi ustrezne dokaze, da bi

    moral biti 2 % delež za koordinacijo po predračunu odštet od

    preostale vrednosti iz predračuna, saj to izhaja iz samega modela

    predračuna, ki je v tem smislu skladen z 10. odstavkom 4. člena

    Pogodbe. Tožeča stranka je s tem v zvezi ponudila zgolj trditev, da

    je bilo 2 % zmanjšane upoštevano v pogodbeni vrednosti, zato se ne

    more odbiti še enkrat. Takšne trditve ne pomenijo, da je tožeča

    stranka zatrjevala, da bi bile v predračunu za ustrezen znesek

    zmanjšane že posamezne postavke predračuna, v posledici česar bi bila

    posebna odbitna postavka stroškov za koordinacijo neutmeljena. Tudi v

    kolikor bi tovrstne trditve tožeča stranka ponudila, bi bilo dokazno

    breme za utemeljenost tovrstnih trditev na njeni strani. Ob

    pomanjkanju trditev tožeče stranke ni mogoče na toženo stranko

    prevaliti trditvenega in dokaznega bremena zgolj sklicujoč se na

    izpovedi prič, ki se nanašajo na dejstvo (da naj bi bilo upoštevanje

    stroškov koordiancije upoštevano že v posameznih postavkah

    predračuna), ki jih pravdni stranai nista zatrjevali.

     
  • 29.
    VSK sklep II Cpg 187/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01214
    ZPP člen 124, 124/1, 124, 124/1.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti
    Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.

     
  • 30.
    VSK sklep II Cpg 11/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01250
    ZIZ člen 56, 56/1, 61, 61/3, 56, 56/1, 61, 61/3.
    ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o izvršbi
    Skladno s 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) lahko ugovor po izteku roka dolžnik vloži tudi zoper

    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim

    je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se

    nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je dejstvo

    plačila terjatve v višini 67.078,80 SIT sicer nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi, vendar pa ni hkrati izpolnjen tudi

    pogoj po 1. odst. 56. čl. ZIZ, in sicer ni mogoče

    zaključiti, da tega razloga dolžnica brez svoje krivde ni

    mogla uveljavljati že v (rednem) ugovoru zoper sklep o

    izvršbi.

     
  • 31.
    VSK sklep II Cpg 427/2004
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0001382
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris pravne osebe iz registra - nadaljevanje izvršbe
    Po 2. odst. 394. čl. ZGD lahko upnik uveljavlja svojo terjatev zoper aktivne družbenike v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. V zvezi s tekom navedenega enoletnega roka je potrebno upoštevati, da je bilo s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-60, z dne 23.05.2002, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 50/2002, z dne 07.06.2002, odločeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča RS zadrži izvrševanje 3. poglavja ZFPPod, pri čemer v času zadržanja ne teče zastaranje terjatev, ki imajo podlago v 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod.

     
  • 32.
    VSL sklep I Cpg 539/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05615
    ZPP člen 168, 168/5, 262, 168, 168/5, 262.
    oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse
    Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih

    službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki

    jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke,

    splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da

    gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna

    izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti.

    Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega

    sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za

    nasprotno tožbo v znesku 51.000,00 SIT glede na to, da znesek

    neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov

    tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.

     
  • 33.
    VDS sklep Pdp 296/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03281
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3, 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3.
    odpoved delovnega razmerja - razporeditev delavca na delo v drug kraj
    Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita zgolj zato,

    ker delodajalec ni predhodno opozoril delavca o nameravani redni

    odpovedi (3. odstavek 83. člena ZDR), zlasti še, ker je bil

    tožnik kot sindikalni zaupnik seznanjen z nameravano selitvijo

    proizvodnje in o tem, da njegovo delo v Ljubljani ne bo več

    potrebno. To obvestilo tudi nima bistvenega vpliva na odpoved,

    saj zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v primeru

    redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni predvideno.

    Pri presojanju ustreznosti zaposlitve skladno s 3. odstavkom

    90. člena ZDR se lahko upošteva tudi kriterij kraja

    opravljanja dela, ki je kot sestavina PZ določen tudi v 4.

    alinei 1. odstavka 29. člena ZDR. Zato je pri presoji

    ustreznosti ponujene zaposlitve glede (spremembe) kraja

    opravljanja dela potrebno smiselno uporabljati tudi

    kriterije iz prej veljavnih KP glede razporeditve delavca v

    drug kraj.

     
  • 34.
    VDS sodba Pdp 1281/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03301
    ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delovnega razmerja - plača
    Če delodajalec v obdobju 6-ih mesecev zamuja z izplačilom plače,

    je podan razlog za izredno odpoved PZ delavca po 4. alinei 1.

    odstavka 112. člena ZDR. Tudi če delodajalec kasneje poravna tako

    obveznost iz naslova plače, kot tudi natekle zakonite zamudne

    obresti, je izredna odpoved PZ delavca zakonita.

    Zamuda v izplačilu plače občutno vpliva na življenski standard

    delavca, zato so podane okoliščine iz 1. odstavka 110. člena ZDR,

    da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati do izteka

    odpovednega roka.

     
  • 35.
    VDS sklep Pdp 922/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03315
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3, 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3.
    odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
    Sodišče je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je tožnik ni

    vložil v prekluzivnem 30-dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena

    ZDR od vročitve izredne odpovedi PZ, ki mu je bila vročena na

    delovnem mestu (kar dokazuje njegov podpis na vročilnici in kar

    so potrdile priče, ki so vročitev opravile), ne pa kasneje po

    pošti.

     
  • 36.
    VSK sklep I Cpg 250/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01380
    ZOR člen 46, 46.
    urejanje obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti
    Predmet obligacijskega razmerja je izpolnitveno ravnanje, ki se ga stranki s pogodbo zavežeta opraviti.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 1616/2004
    28.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50275
    ZPP člen 140, 141, 339, 339/2, 339/2-8, 140, 141, 339, 339/2, 339/2-8.
    vročanje - bistvena kršitev določb postopka
    Toženec na prvi narok na glavno obravnavo ni bil pravilno vabljen (na

    vročilnicah ni bilo označeno, kje je bilo puščeno obvestilo), zato mu

    je bila odvzeta možnost obravnavanja.

     
  • 38.
    VSK sklep I Cp 445/2004
    28.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01522
    ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    dokazna ocena - odločilna dejstva - skrbnost
    Ključno v zadevi je, ali bi tožnik ob skrbnosti povprečnega človeka lahko presodil, ali je bila vožnja z zavarovancem tožene stranke tvegana. Mogoče bi bilo skrbnost tožnikovega ravnanja oceniti le na podlagi upoštevanja vseh okoliščin, v katerih je tožnik prisedel v vozilo zavarovanca tožene stranke, odvisna je torej od tega, ali so soudeleženci nesreče pred tem skupaj prebili večer, ali so uživali alkohol itd.

     
  • 39.
    VSK sodba I Cp 612/2004
    28.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01316
    ZPP člen 192, 197, 192, 197. ZPP člen 192, 197, 192, 197.
    sosporništvo - tožba - vročanje
    V obravnavani zadevi je tožeča stranka uporabila institut eventualnega sosporništva. Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim. Tožba zoper eventualnega sospornika je vložena pogojno. Sodišče presoja njeno utemeljenost, šele in samo, če pravnomočno zavrne tožbeni zahtevek proti nepogojno toženemu tožencu.

     
  • 40.
    VSL sklep II Cp 4002/2005
    28.9.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50280
    ZOR člen 371, 371. SZ člen 58, 147, 147/1, 147/3, 58, 147, 147/1, 147/3.
    najemna pogodba - zastaranje
    Za terjatve bivših imetnikov stanovanjske pravice oz. uporabnikov

    stanovanj velja splošni petletni zastaralni rok.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>