• Najdi
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>
  • 1.
    VDS sodba Pdp 1806/2004
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03282
    ZDR (1990) člen 9, 18, 9, 18. ZDR člen 23, 53, 53/2, 54, 23, 53, 53/2, 54.
    transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
    1. Po delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003

    (ZDR/90), sklepanje delovnega razmerja za določe čas ni bilo

    časovno omejeno, če je obstajal zakonski razlog za sklenitev

    delovnega razmerja za določen čas, medtem ko je na podlagi

    53. člena ZDR/02 sklepanje PZ za določe čas z istim delavcem

    brez prekinitve časovno omejeno na 2 leti (oz. na 3 leta po

    prehodnih določbah 237. člena ZDR), razen v določenih

    primerih (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Ker

    je bila le zadnja PZ za določen čas (3 mesece) sklenjena po

    novem ZDR/02, časovna omejitev iz 2. odstavka 53. člena ni

    bila kršena.

    2. Delodajalec zaradi sklenitve PZ za določen čas v nasproju

    z 9. členom ZDR/90 oz. 23. členom ZDR/02 (obveznost objave

    prosega delovnega mesta, ki velja tako za sklepanje PZ za

    nedoločen kot za določen čas) ni mogoče očitati navideznega

    sklepanja PZ za določen čas. Zato ne pride v poštev domneva

    iz 18. člena ZDR/90 oz. 54. člena ZDR/02, da je bila

    sklenjena PZ za nedoločen čas.

     
  • 2.
    VDS sklep Pdp 1211/2005
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03269
    ZDR člen 85, 85/3, 227, 227/3, 85, 85/3, 227, 227/3.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - nedenarna terjatev
    Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi

    podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso

    podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje

    učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do

    pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3.

    odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo

    delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se

    zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več

    mogoča.

     
  • 3.
    VDS sodba Pdp 33/2004
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03416
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok - odpovedni razlog
    Zgolj napoved odpovedi naročil še ne predstavlja poslovnega

    razloga za redno odpoved PZ, saj je tožena stranka šele z dnem,

    ko je prišlo do dejanskega znižanja naročil in upada proizvodnje

    tuljav, lahko z gotovostjo analizirala in ocenila nastalo

    situacijo ter sprejela ustrezne organizacijske in kadrovske

    odločitve.

    Šele takrat je nastopil poslovni razlog zaradi katerega je

    prišlo do redne odpovedi PZ tožnici, zato je bila ta podana

    v okviru subjektivnega 30-dnevnega roka iz 5. odstavka 88.

    člena ZDR.

     
  • 4.
    VDS sklep Pdp 1193/2005
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03268
    ZIZ člen 10, 10/1, 272, 10, 10/1, 272. ZDR člen 85, 85/3, 85, 85/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - dopustnost revizije
    Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z

    286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno

    odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja

    prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo

    začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato

    revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe,

    s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi

    odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč

    določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe

    in zavarovanja, revizija ni dovoljena.

     
  • 5.
    VDS sodba Pdp 971/2003
    30.9.2005
    delovno pravo
    VDS03596
    ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPOMZO člen 1, 1.
    prisilna poravnava - odpravnina - zamuda - obrestna mera - plačilo zamudnih obresti
    Če delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v

    sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s

    plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni

    z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer

    določene v sklepu o prisilni poravnavi.

     
  • 6.
    VSK sodba I Cpg 255/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01362
    ZPP člen 212, 337, 212, 337.
    dokazna pravila - dokazno breme - pritožbena novota
    Dokazno breme za trditev, da so bile zapadle najemnine poravnane z vlaganji v poslovni prostor, je bilo na strani tožene stranke.

     
  • 7.
    VDS sodba Pdp 973/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03305
    ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4, 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delavca - odpravnina - odpovedni rok
    1. Podana izredna odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka

    112. člena ZDR (delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v

    obdobju 6-ih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonskem oz.

    pogodbeno dogovorjenem roku) je zakonita, tudi če je delodajalec

    po prejetem pisnem opominu (1. odstavek 112. člena ZDR) delavcu

    plačo izplačal. Naknadno plačilo ne spremeni dejstva, da je bila

    plača izplačana z zamudo, kar je zakonit razlog za izredno

    odpoved PZ.

    2. Če je bil delavec pred uveljavitvijo novega ZDR/2002 po

    takrat veljavnih predpisih prevzet na delo k drugemu

    delodajalcu, se šteje, da zaposlitve ni spremnil in se pri

    izračunu odpravnine po 109. členu ZDR upošteva tudi delovna

    doba pred prevzemom.

    3. Ker pride do izredne odpovedi PZ s strani delavca v

    primeru posebno hudih kršitev obveznosti delodajalca, morajo

    biti delavcu v tem primeru zagotovljene enake pravice, kot

    če bi mu delodajalec odpovedal PZ iz razloga na svoji strani

    (iz poslovnega razloga) - torej do odpravnine in do

    zaposlitve do izteka odpovednega roka.

     
  • 8.
    VSK sklep II Cpg 426/2004
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01607
    Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 52, 52/1, 52/2, 52/3, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 52, 52/1, 52/2, 52/3.
    rubež - izpolnitev obveznosti
    Izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka.

     
  • 9.
    VSL sodba in sklep I Cpg 309/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL05632
    ZOR člen 99, 99/2, 99, 99/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    pogodbena stranka - trditveno in dokazno breme
    Da bi sodišče ugotavljalo drugačno vsebino pogodbene volje, kot

    izhaja iz dobesesdnega pomena izrazov, ki sta jih pogodbeni stranki

    navedli v pogodni (2. odstavek 99. člena ZOR), mora pravdna stranka,

    ki se na to sklicuje ponuditii ustrezno trditveno podlago. Tožena

    stranka je s tem v zvezi ponudila trditve glede notranjega neskladja

    v pogodbi med modelom izračuna korigirane vrednosti še neplačanih del

    kot izhaja iz predračuna 81-C/92 in obračunanim zneskom korigirane

    vrednosti na predračunu, ki je vnešen v tekst aneksa št. 1. Sodišče

    prve stopnje je pravilno povzelo, da tožeča stranka ni ugovarjala

    pogodbenemu predračunu, ki je sestavni del aneksa št. 1, v katerem je

    kot posebna postavka naveden tudi 2 % strošek za koordinacijo. Tožeča

    stranka torej in ponudila trditev, s katerimi bi zatrjevala, da je

    bila pogodbena volja pravdnih strank glede načina oblikovanja

    končnega zneska drugačna, kot izhaja iz modela predračuna št.

    81-C/92. Materialnopravno zmotno je torej sklepanje sodišča prve

    stopnje, da bi tožena stranka morala pkonuditi ustrezne dokaze, da bi

    moral biti 2 % delež za koordinacijo po predračunu odštet od

    preostale vrednosti iz predračuna, saj to izhaja iz samega modela

    predračuna, ki je v tem smislu skladen z 10. odstavkom 4. člena

    Pogodbe. Tožeča stranka je s tem v zvezi ponudila zgolj trditev, da

    je bilo 2 % zmanjšane upoštevano v pogodbeni vrednosti, zato se ne

    more odbiti še enkrat. Takšne trditve ne pomenijo, da je tožeča

    stranka zatrjevala, da bi bile v predračunu za ustrezen znesek

    zmanjšane že posamezne postavke predračuna, v posledici česar bi bila

    posebna odbitna postavka stroškov za koordinacijo neutmeljena. Tudi v

    kolikor bi tovrstne trditve tožeča stranka ponudila, bi bilo dokazno

    breme za utemeljenost tovrstnih trditev na njeni strani. Ob

    pomanjkanju trditev tožeče stranke ni mogoče na toženo stranko

    prevaliti trditvenega in dokaznega bremena zgolj sklicujoč se na

    izpovedi prič, ki se nanašajo na dejstvo (da naj bi bilo upoštevanje

    stroškov koordiancije upoštevano že v posameznih postavkah

    predračuna), ki jih pravdni stranai nista zatrjevali.

     
  • 10.
    VSL sklep I Cpg 708/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05663
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    določnost tožbenega zahtevka
    S tem, ko je zahtevek na plačilo denarne terjatve, ki je deljiva

    obveznost, uveljavljala zoper več pravnih naslednikov tožene stranke,

    bi tožeča stranka morala določno opredeliti na kakšen način

    uveljavlja izpolnitev svoje terjatve od toženih strank. Ali

    uveljavlja torej solidarno plačilo obveznosti od obeh tožencev, ali

    pa sta toženi stranki dolžni izpolniti zgolj vsaka svoj del

    obveznosti. S tem, ko je tožeča stranka po spremembi na strani tožene

    stranke zgolj vztrajala pri tožbi, ne da bi se opredelila na kakšen

    način uveljavlja izpolnitev obveznosti od toženih strank, je postal

    tožbeni zahtevek nedoločno opredeljen. Sodišče prve stopnje, ki je

    takšnemu tožbenemu zahtevku sledilo, pa je s tem storilo absolutno

    bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP,

    saj takšne odločitve ni mogoče preizkusiti.

     
  • 11.
    VSK sklep I Cpg 356/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK01217
    ZPP člen 3, 7, 339, 339/1, 3, 7, 339, 339/1.
    razpravno načelo - bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje mora torej v pravdi, v kateri ni izkazan namen razpolagati z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, raziskovati le tista dejstva in izvajati le tiste dokaze, ki so jih navajale oziroma predlagale stranke same. Stranke same torej postavijo sodišču prve stopnje v pravdnem postopku trditveni in dokazni okvir, na katerega je sodišče vezano.

     
  • 12.
    VDS sklep Pdp 947/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03266
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1, 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - starejši delavec
    Posebno pravno varstvo pred odpovedjo PZ iz poslovnega razloga po

    1. odstavku 114. člena ZDR uživajo le tisti delavci, ki so ob

    podaji redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga že stari 55 let in

    ne tudi tisti, ki šele v teku odpovednega roka dosežejo to

    starost.

    Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1. odstavka 30. člena ZDSS-1

    je mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega

    postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in

    sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravavo v

    celoti ponoviti in na pritožbeni obravnavi izvesti vse oz.

    ključne dokaze. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega

    dokaza v zvezi z odločilnimi dejstvi, bi to pomenilo prelaganje

    sojenja s sodišč prve stopnje na sodišče druge stopnje. Zato v

    takem primeru ni mogoče izvesti pritožbene obravnave po 1.

    odstavku 30. člena ZDSS-1, saj je citirano določbo smotrno

    uporabiti le, če je za pravilno odločitev potrebno ponoviti ali

    na novo izvesti le manjše število dokazov oz. sanirati tiste

    procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega postopka.

     
  • 13.
    VDS sodba Pdp 952/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03342
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/2.
    izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti - alkoholiziranost - prepoved
    Vinjenost delavca na delovnem (1,70 promila alkohola v izdihanem

    zraku), predstavja hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti

    iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec izredno

    odpove PZ.

    Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu upravljalec procesa

    čistilne naprave, bi bila lahko ogrožena varnost prizvodnje in

    ostalih delavcev in njegove varnosti, saj je pri vojemdelu hodil

    po 3 m visokih stezah, tožena stranka pa je tudi izgubila

    zaupanje v tožnika, mu je zakonito prepovedala opravljati

    nadalnje delo.

     
  • 14.
    VSL sodba I Cpg 332/04
    29.9.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL06260
    SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
    upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik
    Upravnik je v pravnem razmerju le z lastniki stanovanj. Do tretjh

    (med njimi tudi do najemnikov) lahko uveljavlja terjatve, ki jih

    imajo proti njim lastniki stanovanj le, če lastniki nanj s pogodbo

    prenesejo svoja materialnopravna upravičenja. To pa še ne pomeni, da

    nima zahtevka za njihovo plačilo proti lastnikom stanovanj, v danem

    primeru torej proti toženi stranki (tako tudi odločba Vrhovnega

    sodišča RS, št. III Ips 43/2002 z dne 20.6.2002).

     
  • 15.
    VSK sodba I Cpg 376/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01201
    ZPP člen 215, 215.
    dokazno breme
    Tožena stranka je zatrjevala, da je iztoževane zneske plačala, pri tem pa je treba upoštevati, da ni na strani tožene stranke le dokazno breme glede tega, da je zneske, ki jih je bila dolžna tožeči stranki, dejansko plačala, ampak mora sama dokazati tudi, kdaj jih je plačala.

     
  • 16.
    VSK sklep I Cpg 177/2005
    29.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01361
    ZPPSL člen 74, 74/1. ZPP člen 359.
    nagrada stečajnega upravitelja
    Sodišče prve stopnje je sklep o nagradi za delo stečajne upraviteljice izdalo po stečajni sodnici, glede na določilo 1. odst. 74. člena ZPPSL pa je za določitev nagrade za delo stečajnega upravitelja določena pristojnost stečajnega senata. Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe (sklepa) v škodo stranke, ki se je pritožila.

     
  • 17.
    VSL sodba I Kp 451/2005
    29.9.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22676
    KZ člen 183, 183/3, 183, 183/3, 183, 183/3.
    izrek sodbe - spolni napad na otroka
    Ker je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, s katero je

    obtoženca spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega

    dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in mu izreklo

    kazen dve leti zapora, ugotovilo, da obtožencu ni dokazano, da je

    zatrjevana spolna dejanja nad mladoletnim oškodovancem izvrševal z

    namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona in je takšno trditev

    državnega tožilca v tenorju obtožbe izpustilo iz izreka sodbe, je

    sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi, da

    državni tožilec pritožbe zoper sodbo ni vložil, obsodilno sodbo

    spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 3. točki 358. člena

    ZKP oprostilo obtožbe za storitev očitanega nadaljevanega kaznivega

    dejanja. Če namreč zatrjevanega ravnanja obtoženca ni mogoče uvrstiti

    pod spolna dejanja, ki imajo za cilj spolno vzdraženje ali

    zadovoljevanje njegovega spolnega nagona, oziroma za takšno trditev

    ni dovolj dokazov, obtožencu niso dokazani subjektivni znaki

    očitanega kaznivega dejanja, posledica česar je lahko le izrek

    oprostilne sodbe.

     
  • 18.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1362/2003
    29.9.2005
    pogodbeno pravo
    VSL05713
    ZOR člen 137, 137/1, 210, 210/4, 361, 374, 137, 137/1, 210, 210/4, 361, 374.
    gospodarska javna služba - pogodbena odgovornost - zastaranje - neupravičena obogatitev
    Same izgradnje odlagališča komunalnih odpadkov, kjer je tožeča

    stranka nastopala kot pooblaščeni izvajalec investitorskih del

    (primerjaj 1. člen Pogodbe), ki se je med drugim zavezala po

    dokončanju gradnje izvesti končni obračun (3. alineja 4. člena

    Pogodbe) in s tem povezanega pogodbenega sofinanciranja izgradnje, pa

    ni mogoče umestiti med "izvajanje gospodarske javne službe" v smislu

    1. člena ZGJS. Pogodbeniki po pogodbi so namreč glede na vsebino

    pogodbe nastopali pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

     
  • 19.
    VDS sodba Pdp 1281/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03301
    ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delovnega razmerja - plača
    Če delodajalec v obdobju 6-ih mesecev zamuja z izplačilom plače,

    je podan razlog za izredno odpoved PZ delavca po 4. alinei 1.

    odstavka 112. člena ZDR. Tudi če delodajalec kasneje poravna tako

    obveznost iz naslova plače, kot tudi natekle zakonite zamudne

    obresti, je izredna odpoved PZ delavca zakonita.

    Zamuda v izplačilu plače občutno vpliva na življenski standard

    delavca, zato so podane okoliščine iz 1. odstavka 110. člena ZDR,

    da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati do izteka

    odpovednega roka.

     
  • 20.
    VDS sklep Pdp 922/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03315
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3, 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3.
    odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
    Sodišče je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je tožnik ni

    vložil v prekluzivnem 30-dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena

    ZDR od vročitve izredne odpovedi PZ, ki mu je bila vročena na

    delovnem mestu (kar dokazuje njegov podpis na vročilnici in kar

    so potrdile priče, ki so vročitev opravile), ne pa kasneje po

    pošti.

     
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>