Če delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v
sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s
plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni
z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer
določene v sklepu o prisilni poravnavi.
novi ZDR - redna odpoved PZ iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - napoved zmanjšanja naročil s strani poslovnih partnerjev
Zgolj napoved odpovedi naročil še ne predstavlja poslovnega razloga za redno odpoved PZ, saj je tožena stranka šele z dnem, ko je prišlo do dejanskega znižanja naročil in upada proizvodnje tuljav, lahko z gotovostjo analizirala in ocenila nastalo situacijo ter sprejela ustrezne organizacijske in kadrovske odločitve.Šele takrat je nastopil poslovni razlog zaradi katerega je prišlo do redne odpovedi PZ tožnici, zato je bila ta podana v okviru subjektivnega 30-dnevnega roka iz 5. odstavka 88. člena ZDR.
novi ZDR - začasna odredba - nedenarna terjatev - izredna odpoved - zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi - odločba inšpektorja za delo
Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3. odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več mogoča.
Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi
podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso
podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje
učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do
pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3.
odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo
delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se
zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več
mogoča.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok - odpovedni razlog
Zgolj napoved odpovedi naročil še ne predstavlja poslovnega
razloga za redno odpoved PZ, saj je tožena stranka šele z dnem,
ko je prišlo do dejanskega znižanja naročil in upada proizvodnje
tuljav, lahko z gotovostjo analizirala in ocenila nastalo
situacijo ter sprejela ustrezne organizacijske in kadrovske
odločitve.
Šele takrat je nastopil poslovni razlog zaradi katerega je
prišlo do redne odpovedi PZ tožnici, zato je bila ta podana
v okviru subjektivnega 30-dnevnega roka iz 5. odstavka 88.
člena ZDR.
Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z 286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe, s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena.
ZIZ člen 10, 10/1, 272, 10, 10/1, 272. ZDR člen 85, 85/3, 85, 85/3.
delovno razmerje - začasna odredba - dopustnost revizije
Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z
286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno
odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja
prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo
začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato
revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe,
s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi
odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč
določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe
in zavarovanja, revizija ni dovoljena.
ZDR (1990) člen 9, 18, 9, 18. ZDR člen 23, 53, 53/2, 54, 23, 53, 53/2, 54.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
1. Po delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003
(ZDR/90), sklepanje delovnega razmerja za določe čas ni bilo
časovno omejeno, če je obstajal zakonski razlog za sklenitev
delovnega razmerja za določen čas, medtem ko je na podlagi
53. člena ZDR/02 sklepanje PZ za določe čas z istim delavcem
brez prekinitve časovno omejeno na 2 leti (oz. na 3 leta po
prehodnih določbah 237. člena ZDR), razen v določenih
primerih (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Ker
je bila le zadnja PZ za določen čas (3 mesece) sklenjena po
novem ZDR/02, časovna omejitev iz 2. odstavka 53. člena ni
bila kršena.
2. Delodajalec zaradi sklenitve PZ za določen čas v nasproju
z 9. členom ZDR/90 oz. 23. členom ZDR/02 (obveznost objave
prosega delovnega mesta, ki velja tako za sklepanje PZ za
nedoločen kot za določen čas) ni mogoče očitati navideznega
sklepanja PZ za določen čas. Zato ne pride v poštev domneva
iz 18. člena ZDR/90 oz. 54. člena ZDR/02, da je bila
sklenjena PZ za nedoločen čas.
novi ZDR - transformacija - objava prostega delovnega mesta
1. Po delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003 (ZDR/90), sklepanje delovnega razmerja za določe čas ni bilo časovno omejeno, če je obstajal zakonski razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, medtem ko je na podlagi 53. člena ZDR/02 sklepanje PZ za določe čas z istim delavcem brez prekinitve časovno omejeno na 2 leti (oz. na 3 leta po prehodnih določbah 237. člena ZDR), razen v določenih primerih (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Ker je bila le zadnja PZ za določen čas (3 mesece) sklenjena po novem ZDR/02, časovna omejitev iz 2. odstavka 53. člena ni bila kršena. 2. Delodajalec zaradi sklenitve PZ za določen čas v nasproju z 9. členom ZDR/90 oz. 23. členom ZDR/02 (obveznost objave prosega delovnega mesta, ki velja tako za sklepanje PZ za nedoločen kot za določen čas) ni mogoče očitati navideznega sklepanja PZ za določen čas. Zato ne pride v poštev domneva iz 18. člena ZDR/90 oz. 54. člena ZDR/02, da je bila sklenjena PZ za nedoločen čas.
Če delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v
sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s
plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni
z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer
določene v sklepu o prisilni poravnavi.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Skladno s 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju
(ZIZ) lahko ugovor po izteku roka dolžnik vloži tudi zoper
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim
je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se
nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po
izdaji sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je dejstvo
plačila terjatve v višini 67.078,80 SIT sicer nastopilo po
izdaji sklepa o izvršbi, vendar pa ni hkrati izpolnjen tudi
pogoj po 1. odst. 56. čl. ZIZ, in sicer ni mogoče
zaključiti, da tega razloga dolžnica brez svoje krivde ni
mogla uveljavljati že v (rednem) ugovoru zoper sklep o
izvršbi.
ZOR člen 606, 606/1, 606/2, 606, 606/1, 606/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
pogodba o delu
Če je tožeča stranka toženo stranko na napake opozorila in je tožena stranka dala tožeči stranki navodila, naj z deli nadaljuje, je po 2.odst. 606.čl. ZOR prevzemnik del, to je tožeča stranka, dolžan ravnati po zahtevi naročnika, lahko pa pogodbo razdre v primeru, če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila prevzemnikovemu ugledu. To pomeni, da je razdrtje pogodbe le možnost, ki jo prevzemnik del lahko izkoristi, ne pa obveznost.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
odpoved delovnega razmerja - vinjenost na delu - odklonitev alkotesta - hujša kršitev delovne obveznosti
Podana izredna odpoved PZ delodajalca delavcu, ki je bil na
delovnem mestu vinjen, ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec
ni imel posebnega pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti
delavcev. Ker je delavec dvakrat odklonil alkotest, je
delodajalec to okoliščino ustrezno ugotovil s pričami.
ZPP člen 18, 18/1, 339, 339/2-3, 18, 18/1, 339, 339/2-3.
upravna odločba - nepristojnost sodišča
Terjatev tožeče stranke temelji na vrsti carisnkih odločb,
za katere pa je tudi samo ugotovilo, da vsebujejo potrdilo o
izvršiljivosti. To torej pomeni, da je tožeča stranka v
predmetni zadevi dejansko zahtevala realizacijo izvršljivih
upravnih odločb, česar pa ni mogoče uveljavljati s tožbo v
pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je namreč bistveno
kršilo določbe pravdnega postopka, ker je odločilo o
zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. tč. 2.
odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih
službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki
jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke,
splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da
gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna
izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti.
Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega
sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za
nasprotno tožbo v znesku 51.000,00 SIT glede na to, da znesek
neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov
tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.
ZOR člen 283, 283/2, 283/3, 284, 283, 283/2, 283/3, 284.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Posledice izpodbijanja niso v tem, da preidejo koristi, ki
jih je dolžnik odsvojil, do višine upnikove terjatve ponovno
v njegovo last oziroma imetništvo, saj gre za to, da tožeča
stranka ni izpodbijala pravnega dejanja kot neveljavnega
dejanja, ki naj se kot takšno razveljavi, ampak je
(pravilno) uveljavljala le, da v obsegu, ki je potreben za
poplačilo njene terjatve, zoper njo nima pravnega učinka -
in to kljub temu, da imetnik tega premoženja ni (več) oseba,
ki je njen dolžnik.
odpoved delovnega razmerja - razporeditev delavca na delo v drug kraj
Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita zgolj zato,
ker delodajalec ni predhodno opozoril delavca o nameravani redni
odpovedi (3. odstavek 83. člena ZDR), zlasti še, ker je bil
tožnik kot sindikalni zaupnik seznanjen z nameravano selitvijo
proizvodnje in o tem, da njegovo delo v Ljubljani ne bo več
potrebno. To obvestilo tudi nima bistvenega vpliva na odpoved,
saj zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v primeru
redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni predvideno.
Pri presojanju ustreznosti zaposlitve skladno s 3. odstavkom
90. člena ZDR se lahko upošteva tudi kriterij kraja
opravljanja dela, ki je kot sestavina PZ določen tudi v 4.
alinei 1. odstavka 29. člena ZDR. Zato je pri presoji
ustreznosti ponujene zaposlitve glede (spremembe) kraja
opravljanja dela potrebno smiselno uporabljati tudi
kriterije iz prej veljavnih KP glede razporeditve delavca v
drug kraj.
Tožena stranka je zatrjevala, da je iztoževane zneske plačala, pri tem pa je treba upoštevati, da ni na strani tožene stranke le dokazno breme glede tega, da je zneske, ki jih je bila dolžna tožeči stranki, dejansko plačala, ampak mora sama dokazati tudi, kdaj jih je plačala.
Sodišče prve stopnje je sklep o nagradi za delo stečajne upraviteljice izdalo po stečajni sodnici, glede na določilo 1. odst. 74. člena ZPPSL pa je za določitev nagrade za delo stečajnega upravitelja določena pristojnost stečajnega senata. Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe (sklepa) v škodo stranke, ki se je pritožila.
Same izgradnje odlagališča komunalnih odpadkov, kjer je tožeča
stranka nastopala kot pooblaščeni izvajalec investitorskih del
(primerjaj 1. člen Pogodbe), ki se je med drugim zavezala po
dokončanju gradnje izvesti končni obračun (3. alineja 4. člena
Pogodbe) in s tem povezanega pogodbenega sofinanciranja izgradnje, pa
ni mogoče umestiti med "izvajanje gospodarske javne službe" v smislu
1. člena ZGJS. Pogodbeniki po pogodbi so namreč glede na vsebino
pogodbe nastopali pri opravljanju gospodarske dejavnosti.