• Najdi
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>
  • 1.
    VDS sodba Pdp 1806/2004
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03282
    ZDR (1990) člen 9, 18, 9, 18. ZDR člen 23, 53, 53/2, 54, 23, 53, 53/2, 54.
    transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
    1. Po delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003

    (ZDR/90), sklepanje delovnega razmerja za določe čas ni bilo

    časovno omejeno, če je obstajal zakonski razlog za sklenitev

    delovnega razmerja za določen čas, medtem ko je na podlagi

    53. člena ZDR/02 sklepanje PZ za določe čas z istim delavcem

    brez prekinitve časovno omejeno na 2 leti (oz. na 3 leta po

    prehodnih določbah 237. člena ZDR), razen v določenih

    primerih (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Ker

    je bila le zadnja PZ za določen čas (3 mesece) sklenjena po

    novem ZDR/02, časovna omejitev iz 2. odstavka 53. člena ni

    bila kršena.

    2. Delodajalec zaradi sklenitve PZ za določen čas v nasproju

    z 9. členom ZDR/90 oz. 23. členom ZDR/02 (obveznost objave

    prosega delovnega mesta, ki velja tako za sklepanje PZ za

    nedoločen kot za določen čas) ni mogoče očitati navideznega

    sklepanja PZ za določen čas. Zato ne pride v poštev domneva

    iz 18. člena ZDR/90 oz. 54. člena ZDR/02, da je bila

    sklenjena PZ za nedoločen čas.

     
  • 2.
    VDS sodba Pdp 971/2003
    30.9.2005
    delovno pravo
    VDS03596
    ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPOMZO člen 1, 1.
    prisilna poravnava - odpravnina - zamuda - obrestna mera - plačilo zamudnih obresti
    Če delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v

    sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s

    plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni

    z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer

    določene v sklepu o prisilni poravnavi.

     
  • 3.
    VDS sklep Pdp 1211/2005
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03269
    ZDR člen 85, 85/3, 227, 227/3, 85, 85/3, 227, 227/3.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - nedenarna terjatev
    Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi

    podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso

    podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje

    učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do

    pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3.

    odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo

    delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se

    zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več

    mogoča.

     
  • 4.
    VDS sodba Pdp 33/2004
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03416
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok - odpovedni razlog
    Zgolj napoved odpovedi naročil še ne predstavlja poslovnega

    razloga za redno odpoved PZ, saj je tožena stranka šele z dnem,

    ko je prišlo do dejanskega znižanja naročil in upada proizvodnje

    tuljav, lahko z gotovostjo analizirala in ocenila nastalo

    situacijo ter sprejela ustrezne organizacijske in kadrovske

    odločitve.

    Šele takrat je nastopil poslovni razlog zaradi katerega je

    prišlo do redne odpovedi PZ tožnici, zato je bila ta podana

    v okviru subjektivnega 30-dnevnega roka iz 5. odstavka 88.

    člena ZDR.

     
  • 5.
    VDS sklep Pdp 1193/2005
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03268
    ZIZ člen 10, 10/1, 272, 10, 10/1, 272. ZDR člen 85, 85/3, 85, 85/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - dopustnost revizije
    Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z

    286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno

    odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja

    prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo

    začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato

    revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe,

    s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi

    odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč

    določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe

    in zavarovanja, revizija ni dovoljena.

     
  • 6.
    VSL sodba I Cpg 332/04
    29.9.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL06260
    SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
    upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik
    Upravnik je v pravnem razmerju le z lastniki stanovanj. Do tretjh

    (med njimi tudi do najemnikov) lahko uveljavlja terjatve, ki jih

    imajo proti njim lastniki stanovanj le, če lastniki nanj s pogodbo

    prenesejo svoja materialnopravna upravičenja. To pa še ne pomeni, da

    nima zahtevka za njihovo plačilo proti lastnikom stanovanj, v danem

    primeru torej proti toženi stranki (tako tudi odločba Vrhovnega

    sodišča RS, št. III Ips 43/2002 z dne 20.6.2002).

     
  • 7.
    VDS sklep Pdp 296/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03281
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3, 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3.
    odpoved delovnega razmerja - razporeditev delavca na delo v drug kraj
    Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita zgolj zato,

    ker delodajalec ni predhodno opozoril delavca o nameravani redni

    odpovedi (3. odstavek 83. člena ZDR), zlasti še, ker je bil

    tožnik kot sindikalni zaupnik seznanjen z nameravano selitvijo

    proizvodnje in o tem, da njegovo delo v Ljubljani ne bo več

    potrebno. To obvestilo tudi nima bistvenega vpliva na odpoved,

    saj zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v primeru

    redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni predvideno.

    Pri presojanju ustreznosti zaposlitve skladno s 3. odstavkom

    90. člena ZDR se lahko upošteva tudi kriterij kraja

    opravljanja dela, ki je kot sestavina PZ določen tudi v 4.

    alinei 1. odstavka 29. člena ZDR. Zato je pri presoji

    ustreznosti ponujene zaposlitve glede (spremembe) kraja

    opravljanja dela potrebno smiselno uporabljati tudi

    kriterije iz prej veljavnih KP glede razporeditve delavca v

    drug kraj.

     
  • 8.
    VDS sklep Pdp 36/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03285
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - vinjenost na delu - odklonitev alkotesta - hujša kršitev delovne obveznosti
    Podana izredna odpoved PZ delodajalca delavcu, ki je bil na delovnem mestu vinjen, ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec ni imel posebnega pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti delavcev. Ker je delavec dvakrat odklonil alkotest, je delodajalec to okoliščino ustrezno ugotovil s pričami.
  • 9.
    VSK sklep I Cpg 350/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01202
    ZPP člen 215, 215.
    dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
    V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.

     
  • 10.
    VSL sklep I Cpg 909/2004
    29.9.2005
    statusno pravo - civilno procesno pravo
    VSL05623
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 36, 27, 27/4, 27/5, 36.
    izbris firme - univerzalno pravno nasledstvo - družbena lastnina - nadaljevanje prekinjenega postopka
    Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče

    nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju

    pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo

    omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben

    zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v

    poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve

    izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost

    družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za

    sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z

    rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih

    naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do

    upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih

    za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na

    odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.

    RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo

    4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD

    (prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.

    ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi

    pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo

    kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek

    obrazložitve cit. odločbe).

     
  • 11.
    VSK sklep I Cpg 250/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01380
    ZOR člen 46, 46.
    urejanje obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti
    Predmet obligacijskega razmerja je izpolnitveno ravnanje, ki se ga stranki s pogodbo zavežeta opraviti.

     
  • 12.
    VSK sklep I Cpg 270/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01256
    ZOR člen 283, 283/2, 283/3, 284, 283, 283/2, 283/3, 284.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Posledice izpodbijanja niso v tem, da preidejo koristi, ki

    jih je dolžnik odsvojil, do višine upnikove terjatve ponovno

    v njegovo last oziroma imetništvo, saj gre za to, da tožeča

    stranka ni izpodbijala pravnega dejanja kot neveljavnega

    dejanja, ki naj se kot takšno razveljavi, ampak je

    (pravilno) uveljavljala le, da v obsegu, ki je potreben za

    poplačilo njene terjatve, zoper njo nima pravnega učinka -

    in to kljub temu, da imetnik tega premoženja ni (več) oseba,

    ki je njen dolžnik.

     
  • 13.
    VSK sklep I Cpg 356/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK01217
    ZPP člen 3, 7, 339, 339/1, 3, 7, 339, 339/1.
    razpravno načelo - bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje mora torej v pravdi, v kateri ni izkazan namen razpolagati z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, raziskovati le tista dejstva in izvajati le tiste dokaze, ki so jih navajale oziroma predlagale stranke same. Stranke same torej postavijo sodišču prve stopnje v pravdnem postopku trditveni in dokazni okvir, na katerega je sodišče vezano.

     
  • 14.
    VSK sodba I Cpg 255/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01362
    ZPP člen 212, 337, 212, 337.
    dokazna pravila - dokazno breme - pritožbena novota
    Dokazno breme za trditev, da so bile zapadle najemnine poravnane z vlaganji v poslovni prostor, je bilo na strani tožene stranke.

     
  • 15.
    VDS sodba Pdp 742/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03326
    ZPOMZO-1 člen 1, 3, 3/1, 1, 3, 3/1.
    zamudne obresti - obračun obresti
    Šele od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih

    obresti (ZPOMZO-1, Ur.l. RS št. 56/2003, ki je začel veljati

    28.6.2003) dalje ni več dopustna konformna metoda obračunavanja

    zamudnih obresti. Do navedenega datuma je potrebno uporabiti

    konformni način izračuna in ne linearni.

     
  • 16.
    VSL sklep I Cpg 539/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05615
    ZPP člen 168, 168/5, 262, 168, 168/5, 262.
    oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse
    Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih

    službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki

    jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke,

    splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da

    gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna

    izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti.

    Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega

    sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za

    nasprotno tožbo v znesku 51.000,00 SIT glede na to, da znesek

    neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov

    tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.

     
  • 17.
    VSL sklep I Cpg 708/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05663
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    določnost tožbenega zahtevka
    S tem, ko je zahtevek na plačilo denarne terjatve, ki je deljiva

    obveznost, uveljavljala zoper več pravnih naslednikov tožene stranke,

    bi tožeča stranka morala določno opredeliti na kakšen način

    uveljavlja izpolnitev svoje terjatve od toženih strank. Ali

    uveljavlja torej solidarno plačilo obveznosti od obeh tožencev, ali

    pa sta toženi stranki dolžni izpolniti zgolj vsaka svoj del

    obveznosti. S tem, ko je tožeča stranka po spremembi na strani tožene

    stranke zgolj vztrajala pri tožbi, ne da bi se opredelila na kakšen

    način uveljavlja izpolnitev obveznosti od toženih strank, je postal

    tožbeni zahtevek nedoločno opredeljen. Sodišče prve stopnje, ki je

    takšnemu tožbenemu zahtevku sledilo, pa je s tem storilo absolutno

    bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP,

    saj takšne odločitve ni mogoče preizkusiti.

     
  • 18.
    VSK sklep II Cpg 17/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSK01253
    ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje postopka
    Za sprejem odločitve o nadaljevanju postopka zoper

    družbenike po ZFPPod izbrisanih družb, zadošča ugotovitev,

    da so osebe, zoper katere je postopek nadaljevan, v sodni

    register vpisane kot družbeniki izbrisanih družb.

    Ni pa pravno upoštevna družbenikova trditev, češ da je

    izbrisu družbe nasprotoval in da ni nihče podal izjave po 4.

    odst. 27. čl. ZFPPod (med drugim) o prevzemu plačila

    morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 19.
    VSK sklep II Cpg 11/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01250
    ZIZ člen 56, 56/1, 61, 61/3, 56, 56/1, 61, 61/3.
    ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o izvršbi
    Skladno s 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) lahko ugovor po izteku roka dolžnik vloži tudi zoper

    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim

    je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se

    nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je dejstvo

    plačila terjatve v višini 67.078,80 SIT sicer nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi, vendar pa ni hkrati izpolnjen tudi

    pogoj po 1. odst. 56. čl. ZIZ, in sicer ni mogoče

    zaključiti, da tega razloga dolžnica brez svoje krivde ni

    mogla uveljavljati že v (rednem) ugovoru zoper sklep o

    izvršbi.

     
  • 20.
    VSK sklep II Cpg 102/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01384
    ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig - presoja verodostojnosti - dovolitev izvršbe
    Naloga sodišča prve stopnje v fazi dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine je, da oceni ali predlogu za izvršbo priložena listina ustreza zahtevanim standardom izpiska iz poslovnih knjig kot izhajajo iz ZIZ in računovodskih standardov. Izvršba se na podlagi 1. odst. v zvezi z 2. odst. 23. čl. ZIZ torej dovoli na podlagi verodostojne listine, ki takšnim standardom ustreza, in sicer ne glede na to, na kakšni podlagi je terjatev nastala in bila vpisana v poslovno knjigo.

     
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>