• Najdi
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>
  • 1.
    VDS sodba Pdp 33/2004
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03416
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok - odpovedni razlog
    Zgolj napoved odpovedi naročil še ne predstavlja poslovnega

    razloga za redno odpoved PZ, saj je tožena stranka šele z dnem,

    ko je prišlo do dejanskega znižanja naročil in upada proizvodnje

    tuljav, lahko z gotovostjo analizirala in ocenila nastalo

    situacijo ter sprejela ustrezne organizacijske in kadrovske

    odločitve.

    Šele takrat je nastopil poslovni razlog zaradi katerega je

    prišlo do redne odpovedi PZ tožnici, zato je bila ta podana

    v okviru subjektivnega 30-dnevnega roka iz 5. odstavka 88.

    člena ZDR.

     
  • 2.
    VDS sklep Pdp 1211/2005
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03269
    ZDR člen 85, 85/3, 227, 227/3, 85, 85/3, 227, 227/3.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - nedenarna terjatev
    Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi

    podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso

    podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje

    učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do

    pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3.

    odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo

    delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se

    zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več

    mogoča.

     
  • 3.
    VDS sodba Pdp 1806/2004
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03282
    ZDR (1990) člen 9, 18, 9, 18. ZDR člen 23, 53, 53/2, 54, 23, 53, 53/2, 54.
    transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
    1. Po delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003

    (ZDR/90), sklepanje delovnega razmerja za določe čas ni bilo

    časovno omejeno, če je obstajal zakonski razlog za sklenitev

    delovnega razmerja za določen čas, medtem ko je na podlagi

    53. člena ZDR/02 sklepanje PZ za določe čas z istim delavcem

    brez prekinitve časovno omejeno na 2 leti (oz. na 3 leta po

    prehodnih določbah 237. člena ZDR), razen v določenih

    primerih (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Ker

    je bila le zadnja PZ za določen čas (3 mesece) sklenjena po

    novem ZDR/02, časovna omejitev iz 2. odstavka 53. člena ni

    bila kršena.

    2. Delodajalec zaradi sklenitve PZ za določen čas v nasproju

    z 9. členom ZDR/90 oz. 23. členom ZDR/02 (obveznost objave

    prosega delovnega mesta, ki velja tako za sklepanje PZ za

    nedoločen kot za določen čas) ni mogoče očitati navideznega

    sklepanja PZ za določen čas. Zato ne pride v poštev domneva

    iz 18. člena ZDR/90 oz. 54. člena ZDR/02, da je bila

    sklenjena PZ za nedoločen čas.

     
  • 4.
    VDS sodba Pdp 971/2003
    30.9.2005
    delovno pravo
    VDS03596
    ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPOMZO člen 1, 1.
    prisilna poravnava - odpravnina - zamuda - obrestna mera - plačilo zamudnih obresti
    Če delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v

    sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s

    plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni

    z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer

    določene v sklepu o prisilni poravnavi.

     
  • 5.
    VDS sklep Pdp 1193/2005
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03268
    ZIZ člen 10, 10/1, 272, 10, 10/1, 272. ZDR člen 85, 85/3, 85, 85/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - dopustnost revizije
    Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z

    286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno

    odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja

    prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo

    začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato

    revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe,

    s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi

    odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč

    določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe

    in zavarovanja, revizija ni dovoljena.

     
  • 6.
    VSK sklep II Cpg 17/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSK01253
    ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje postopka
    Za sprejem odločitve o nadaljevanju postopka zoper

    družbenike po ZFPPod izbrisanih družb, zadošča ugotovitev,

    da so osebe, zoper katere je postopek nadaljevan, v sodni

    register vpisane kot družbeniki izbrisanih družb.

    Ni pa pravno upoštevna družbenikova trditev, češ da je

    izbrisu družbe nasprotoval in da ni nihče podal izjave po 4.

    odst. 27. čl. ZFPPod (med drugim) o prevzemu plačila

    morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 7.
    VSK sklep II Cpg 11/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01250
    ZIZ člen 56, 56/1, 61, 61/3, 56, 56/1, 61, 61/3.
    ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o izvršbi
    Skladno s 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) lahko ugovor po izteku roka dolžnik vloži tudi zoper

    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim

    je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se

    nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je dejstvo

    plačila terjatve v višini 67.078,80 SIT sicer nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi, vendar pa ni hkrati izpolnjen tudi

    pogoj po 1. odst. 56. čl. ZIZ, in sicer ni mogoče

    zaključiti, da tega razloga dolžnica brez svoje krivde ni

    mogla uveljavljati že v (rednem) ugovoru zoper sklep o

    izvršbi.

     
  • 8.
    VDS sklep Pdp 922/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03315
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3, 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3.
    odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
    Sodišče je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je tožnik ni

    vložil v prekluzivnem 30-dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena

    ZDR od vročitve izredne odpovedi PZ, ki mu je bila vročena na

    delovnem mestu (kar dokazuje njegov podpis na vročilnici in kar

    so potrdile priče, ki so vročitev opravile), ne pa kasneje po

    pošti.

     
  • 9.
    VDS sodba Pdp 1281/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03301
    ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delovnega razmerja - plača
    Če delodajalec v obdobju 6-ih mesecev zamuja z izplačilom plače,

    je podan razlog za izredno odpoved PZ delavca po 4. alinei 1.

    odstavka 112. člena ZDR. Tudi če delodajalec kasneje poravna tako

    obveznost iz naslova plače, kot tudi natekle zakonite zamudne

    obresti, je izredna odpoved PZ delavca zakonita.

    Zamuda v izplačilu plače občutno vpliva na življenski standard

    delavca, zato so podane okoliščine iz 1. odstavka 110. člena ZDR,

    da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati do izteka

    odpovednega roka.

     
  • 10.
    VSL sklep I Cpg 708/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05663
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    določnost tožbenega zahtevka
    S tem, ko je zahtevek na plačilo denarne terjatve, ki je deljiva

    obveznost, uveljavljala zoper več pravnih naslednikov tožene stranke,

    bi tožeča stranka morala določno opredeliti na kakšen način

    uveljavlja izpolnitev svoje terjatve od toženih strank. Ali

    uveljavlja torej solidarno plačilo obveznosti od obeh tožencev, ali

    pa sta toženi stranki dolžni izpolniti zgolj vsaka svoj del

    obveznosti. S tem, ko je tožeča stranka po spremembi na strani tožene

    stranke zgolj vztrajala pri tožbi, ne da bi se opredelila na kakšen

    način uveljavlja izpolnitev obveznosti od toženih strank, je postal

    tožbeni zahtevek nedoločno opredeljen. Sodišče prve stopnje, ki je

    takšnemu tožbenemu zahtevku sledilo, pa je s tem storilo absolutno

    bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP,

    saj takšne odločitve ni mogoče preizkusiti.

     
  • 11.
    VSL sklep I Cpg 539/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05615
    ZPP člen 168, 168/5, 262, 168, 168/5, 262.
    oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse
    Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih

    službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki

    jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke,

    splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da

    gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna

    izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti.

    Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega

    sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za

    nasprotno tožbo v znesku 51.000,00 SIT glede na to, da znesek

    neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov

    tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.

     
  • 12.
    VSK sklep I Cpg 270/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01256
    ZOR člen 283, 283/2, 283/3, 284, 283, 283/2, 283/3, 284.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Posledice izpodbijanja niso v tem, da preidejo koristi, ki

    jih je dolžnik odsvojil, do višine upnikove terjatve ponovno

    v njegovo last oziroma imetništvo, saj gre za to, da tožeča

    stranka ni izpodbijala pravnega dejanja kot neveljavnega

    dejanja, ki naj se kot takšno razveljavi, ampak je

    (pravilno) uveljavljala le, da v obsegu, ki je potreben za

    poplačilo njene terjatve, zoper njo nima pravnega učinka -

    in to kljub temu, da imetnik tega premoženja ni (več) oseba,

    ki je njen dolžnik.

     
  • 13.
    VSK sklep II Cpg 187/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01214
    ZPP člen 124, 124/1, 124, 124/1.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti
    Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.

     
  • 14.
    VSK sodba I Cpg 255/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01362
    ZPP člen 212, 337, 212, 337.
    dokazna pravila - dokazno breme - pritožbena novota
    Dokazno breme za trditev, da so bile zapadle najemnine poravnane z vlaganji v poslovni prostor, je bilo na strani tožene stranke.

     
  • 15.
    VSK sklep II Cpg 427/2004
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0001382
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris pravne osebe iz registra - nadaljevanje izvršbe
    Po 2. odst. 394. čl. ZGD lahko upnik uveljavlja svojo terjatev zoper aktivne družbenike v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. V zvezi s tekom navedenega enoletnega roka je potrebno upoštevati, da je bilo s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-60, z dne 23.05.2002, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 50/2002, z dne 07.06.2002, odločeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča RS zadrži izvrševanje 3. poglavja ZFPPod, pri čemer v času zadržanja ne teče zastaranje terjatev, ki imajo podlago v 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod.

     
  • 16.
    VSL sodba in sklep I Cpg 309/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL05632
    ZOR člen 99, 99/2, 99, 99/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    pogodbena stranka - trditveno in dokazno breme
    Da bi sodišče ugotavljalo drugačno vsebino pogodbene volje, kot

    izhaja iz dobesesdnega pomena izrazov, ki sta jih pogodbeni stranki

    navedli v pogodni (2. odstavek 99. člena ZOR), mora pravdna stranka,

    ki se na to sklicuje ponuditii ustrezno trditveno podlago. Tožena

    stranka je s tem v zvezi ponudila trditve glede notranjega neskladja

    v pogodbi med modelom izračuna korigirane vrednosti še neplačanih del

    kot izhaja iz predračuna 81-C/92 in obračunanim zneskom korigirane

    vrednosti na predračunu, ki je vnešen v tekst aneksa št. 1. Sodišče

    prve stopnje je pravilno povzelo, da tožeča stranka ni ugovarjala

    pogodbenemu predračunu, ki je sestavni del aneksa št. 1, v katerem je

    kot posebna postavka naveden tudi 2 % strošek za koordinacijo. Tožeča

    stranka torej in ponudila trditev, s katerimi bi zatrjevala, da je

    bila pogodbena volja pravdnih strank glede načina oblikovanja

    končnega zneska drugačna, kot izhaja iz modela predračuna št.

    81-C/92. Materialnopravno zmotno je torej sklepanje sodišča prve

    stopnje, da bi tožena stranka morala pkonuditi ustrezne dokaze, da bi

    moral biti 2 % delež za koordinacijo po predračunu odštet od

    preostale vrednosti iz predračuna, saj to izhaja iz samega modela

    predračuna, ki je v tem smislu skladen z 10. odstavkom 4. člena

    Pogodbe. Tožeča stranka je s tem v zvezi ponudila zgolj trditev, da

    je bilo 2 % zmanjšane upoštevano v pogodbeni vrednosti, zato se ne

    more odbiti še enkrat. Takšne trditve ne pomenijo, da je tožeča

    stranka zatrjevala, da bi bile v predračunu za ustrezen znesek

    zmanjšane že posamezne postavke predračuna, v posledici česar bi bila

    posebna odbitna postavka stroškov za koordinacijo neutmeljena. Tudi v

    kolikor bi tovrstne trditve tožeča stranka ponudila, bi bilo dokazno

    breme za utemeljenost tovrstnih trditev na njeni strani. Ob

    pomanjkanju trditev tožeče stranke ni mogoče na toženo stranko

    prevaliti trditvenega in dokaznega bremena zgolj sklicujoč se na

    izpovedi prič, ki se nanašajo na dejstvo (da naj bi bilo upoštevanje

    stroškov koordiancije upoštevano že v posameznih postavkah

    predračuna), ki jih pravdni stranai nista zatrjevali.

     
  • 17.
    VDS sklep Pdp 296/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03281
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3, 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3.
    odpoved delovnega razmerja - razporeditev delavca na delo v drug kraj
    Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita zgolj zato,

    ker delodajalec ni predhodno opozoril delavca o nameravani redni

    odpovedi (3. odstavek 83. člena ZDR), zlasti še, ker je bil

    tožnik kot sindikalni zaupnik seznanjen z nameravano selitvijo

    proizvodnje in o tem, da njegovo delo v Ljubljani ne bo več

    potrebno. To obvestilo tudi nima bistvenega vpliva na odpoved,

    saj zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v primeru

    redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni predvideno.

    Pri presojanju ustreznosti zaposlitve skladno s 3. odstavkom

    90. člena ZDR se lahko upošteva tudi kriterij kraja

    opravljanja dela, ki je kot sestavina PZ določen tudi v 4.

    alinei 1. odstavka 29. člena ZDR. Zato je pri presoji

    ustreznosti ponujene zaposlitve glede (spremembe) kraja

    opravljanja dela potrebno smiselno uporabljati tudi

    kriterije iz prej veljavnih KP glede razporeditve delavca v

    drug kraj.

     
  • 18.
    VSL sodba I Cpg 332/04
    29.9.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL06260
    SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
    upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik
    Upravnik je v pravnem razmerju le z lastniki stanovanj. Do tretjh

    (med njimi tudi do najemnikov) lahko uveljavlja terjatve, ki jih

    imajo proti njim lastniki stanovanj le, če lastniki nanj s pogodbo

    prenesejo svoja materialnopravna upravičenja. To pa še ne pomeni, da

    nima zahtevka za njihovo plačilo proti lastnikom stanovanj, v danem

    primeru torej proti toženi stranki (tako tudi odločba Vrhovnega

    sodišča RS, št. III Ips 43/2002 z dne 20.6.2002).

     
  • 19.
    VDS sodba Pdp 742/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03326
    ZPOMZO-1 člen 1, 3, 3/1, 1, 3, 3/1.
    zamudne obresti - obračun obresti
    Šele od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih

    obresti (ZPOMZO-1, Ur.l. RS št. 56/2003, ki je začel veljati

    28.6.2003) dalje ni več dopustna konformna metoda obračunavanja

    zamudnih obresti. Do navedenega datuma je potrebno uporabiti

    konformni način izračuna in ne linearni.

     
  • 20.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1362/2003
    29.9.2005
    pogodbeno pravo
    VSL05713
    ZOR člen 137, 137/1, 210, 210/4, 361, 374, 137, 137/1, 210, 210/4, 361, 374.
    gospodarska javna služba - pogodbena odgovornost - zastaranje - neupravičena obogatitev
    Same izgradnje odlagališča komunalnih odpadkov, kjer je tožeča

    stranka nastopala kot pooblaščeni izvajalec investitorskih del

    (primerjaj 1. člen Pogodbe), ki se je med drugim zavezala po

    dokončanju gradnje izvesti končni obračun (3. alineja 4. člena

    Pogodbe) in s tem povezanega pogodbenega sofinanciranja izgradnje, pa

    ni mogoče umestiti med "izvajanje gospodarske javne službe" v smislu

    1. člena ZGJS. Pogodbeniki po pogodbi so namreč glede na vsebino

    pogodbe nastopali pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

     
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>