Če delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v
sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s
plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni
z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer
določene v sklepu o prisilni poravnavi.
novi ZDR - transformacija - objava prostega delovnega mesta
1. Po delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003 (ZDR/90), sklepanje delovnega razmerja za določe čas ni bilo časovno omejeno, če je obstajal zakonski razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, medtem ko je na podlagi 53. člena ZDR/02 sklepanje PZ za določe čas z istim delavcem brez prekinitve časovno omejeno na 2 leti (oz. na 3 leta po prehodnih določbah 237. člena ZDR), razen v določenih primerih (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Ker je bila le zadnja PZ za določen čas (3 mesece) sklenjena po novem ZDR/02, časovna omejitev iz 2. odstavka 53. člena ni bila kršena. 2. Delodajalec zaradi sklenitve PZ za določen čas v nasproju z 9. členom ZDR/90 oz. 23. členom ZDR/02 (obveznost objave prosega delovnega mesta, ki velja tako za sklepanje PZ za nedoločen kot za določen čas) ni mogoče očitati navideznega sklepanja PZ za določen čas. Zato ne pride v poštev domneva iz 18. člena ZDR/90 oz. 54. člena ZDR/02, da je bila sklenjena PZ za nedoločen čas.
ZIZ člen 10, 10/1, 272, 10, 10/1, 272. ZDR člen 85, 85/3, 85, 85/3.
delovno razmerje - začasna odredba - dopustnost revizije
Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z
286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno
odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja
prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo
začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato
revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe,
s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi
odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč
določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe
in zavarovanja, revizija ni dovoljena.
Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi
podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso
podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje
učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do
pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3.
odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo
delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se
zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več
mogoča.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok - odpovedni razlog
Zgolj napoved odpovedi naročil še ne predstavlja poslovnega
razloga za redno odpoved PZ, saj je tožena stranka šele z dnem,
ko je prišlo do dejanskega znižanja naročil in upada proizvodnje
tuljav, lahko z gotovostjo analizirala in ocenila nastalo
situacijo ter sprejela ustrezne organizacijske in kadrovske
odločitve.
Šele takrat je nastopil poslovni razlog zaradi katerega je
prišlo do redne odpovedi PZ tožnici, zato je bila ta podana
v okviru subjektivnega 30-dnevnega roka iz 5. odstavka 88.
člena ZDR.
novi ZDR - redna odpoved PZ iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - napoved zmanjšanja naročil s strani poslovnih partnerjev
Zgolj napoved odpovedi naročil še ne predstavlja poslovnega razloga za redno odpoved PZ, saj je tožena stranka šele z dnem, ko je prišlo do dejanskega znižanja naročil in upada proizvodnje tuljav, lahko z gotovostjo analizirala in ocenila nastalo situacijo ter sprejela ustrezne organizacijske in kadrovske odločitve.Šele takrat je nastopil poslovni razlog zaradi katerega je prišlo do redne odpovedi PZ tožnici, zato je bila ta podana v okviru subjektivnega 30-dnevnega roka iz 5. odstavka 88. člena ZDR.
ZDR (1990) člen 9, 18, 9, 18. ZDR člen 23, 53, 53/2, 54, 23, 53, 53/2, 54.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
1. Po delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003
(ZDR/90), sklepanje delovnega razmerja za določe čas ni bilo
časovno omejeno, če je obstajal zakonski razlog za sklenitev
delovnega razmerja za določen čas, medtem ko je na podlagi
53. člena ZDR/02 sklepanje PZ za določe čas z istim delavcem
brez prekinitve časovno omejeno na 2 leti (oz. na 3 leta po
prehodnih določbah 237. člena ZDR), razen v določenih
primerih (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Ker
je bila le zadnja PZ za določen čas (3 mesece) sklenjena po
novem ZDR/02, časovna omejitev iz 2. odstavka 53. člena ni
bila kršena.
2. Delodajalec zaradi sklenitve PZ za določen čas v nasproju
z 9. členom ZDR/90 oz. 23. členom ZDR/02 (obveznost objave
prosega delovnega mesta, ki velja tako za sklepanje PZ za
nedoločen kot za določen čas) ni mogoče očitati navideznega
sklepanja PZ za določen čas. Zato ne pride v poštev domneva
iz 18. člena ZDR/90 oz. 54. člena ZDR/02, da je bila
sklenjena PZ za nedoločen čas.
Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z 286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe, s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena.
Če delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v
sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s
plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni
z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer
določene v sklepu o prisilni poravnavi.
novi ZDR - začasna odredba - nedenarna terjatev - izredna odpoved - zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi - odločba inšpektorja za delo
Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3. odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več mogoča.
ZDR člen 114, 114/1, 88, 88/1, 88/1-1. ZDSS-1 člen 30, 30/1
novi ZDR - redna odpoved pz iz poslovnega razloga - starejši delavec - ZDSS-1 - obravnava pred pritožbenim sodiščem
Posebno pravno varstvo pred odpovedjo PZ iz poslovnega razloga po 1. odstavku 114. člena ZDR uživajo le tisti delavci, ki so ob podaji redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga že stari 55 let in ne tudi tisti, ki šele v teku odpovednega roka dosežejo to starost.Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 je mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravavo v celoti ponoviti in na pritožbeni obravnavi izvesti vse oz. ključne dokaze. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega dokaza v zvezi z odločilnimi dejstvi, bi to pomenilo prelaganje sojenja s sodišč prve stopnje na sodišče druge stopnje. Zato v takem primeru ni mogoče izvesti pritožbene obravnave po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1, saj je citirano določbo smotrno uporabiti le, če je za pravilno odločitev potrebno ponoviti ali na novo izvesti le manjše število dokazov oz. sanirati tiste procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega postopka.
dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Skladno s 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju
(ZIZ) lahko ugovor po izteku roka dolžnik vloži tudi zoper
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim
je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se
nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po
izdaji sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je dejstvo
plačila terjatve v višini 67.078,80 SIT sicer nastopilo po
izdaji sklepa o izvršbi, vendar pa ni hkrati izpolnjen tudi
pogoj po 1. odst. 56. čl. ZIZ, in sicer ni mogoče
zaključiti, da tega razloga dolžnica brez svoje krivde ni
mogla uveljavljati že v (rednem) ugovoru zoper sklep o
izvršbi.
Same izgradnje odlagališča komunalnih odpadkov, kjer je tožeča
stranka nastopala kot pooblaščeni izvajalec investitorskih del
(primerjaj 1. člen Pogodbe), ki se je med drugim zavezala po
dokončanju gradnje izvesti končni obračun (3. alineja 4. člena
Pogodbe) in s tem povezanega pogodbenega sofinanciranja izgradnje, pa
ni mogoče umestiti med "izvajanje gospodarske javne službe" v smislu
1. člena ZGJS. Pogodbeniki po pogodbi so namreč glede na vsebino
pogodbe nastopali pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
novi ZDR - izredna odpoved PZ s strani delavca - zamuda pri izplačilu plače - kasneje izplačana plača z zakonitimi zamudnimi obrestmi - okoliščine, ki onemogoČajo nadaljevanje DR do izteka odpovednega roka
Če delodajalec v obdobju 6-ih mesecev zamuja z izplačilom plače, je podan razlog za izredno odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR. Tudi če delodajalec kasneje poravna tako obveznost iz naslova plače, kot tudi natekle zakonite zamudne obresti, je izredna odpoved PZ delavca zakonita.Zamuda v izplačilu plače občutno vpliva na življenski standard delavca, zato so podane okoliščine iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
Vinjenost delavca na delovnem (1,70 promila alkohola v izdihanem
zraku), predstavja hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti
iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec izredno
odpove PZ.
Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu upravljalec procesa
čistilne naprave, bi bila lahko ogrožena varnost prizvodnje in
ostalih delavcev in njegove varnosti, saj je pri vojemdelu hodil
po 3 m visokih stezah, tožena stranka pa je tudi izgubila
zaupanje v tožnika, mu je zakonito prepovedala opravljati
nadalnje delo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1, 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.
delovno razmerje - odpoved pogodbe - starejši delavec
Posebno pravno varstvo pred odpovedjo PZ iz poslovnega razloga po
1. odstavku 114. člena ZDR uživajo le tisti delavci, ki so ob
podaji redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga že stari 55 let in
ne tudi tisti, ki šele v teku odpovednega roka dosežejo to
starost.
Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1. odstavka 30. člena ZDSS-1
je mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega
postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in
sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravavo v
celoti ponoviti in na pritožbeni obravnavi izvesti vse oz.
ključne dokaze. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega
dokaza v zvezi z odločilnimi dejstvi, bi to pomenilo prelaganje
sojenja s sodišč prve stopnje na sodišče druge stopnje. Zato v
takem primeru ni mogoče izvesti pritožbene obravnave po 1.
odstavku 30. člena ZDSS-1, saj je citirano določbo smotrno
uporabiti le, če je za pravilno odločitev potrebno ponoviti ali
na novo izvesti le manjše število dokazov oz. sanirati tiste
procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega postopka.
ZPP člen 18, 18/1, 339, 339/2-3, 18, 18/1, 339, 339/2-3.
upravna odločba - nepristojnost sodišča
Terjatev tožeče stranke temelji na vrsti carisnkih odločb,
za katere pa je tudi samo ugotovilo, da vsebujejo potrdilo o
izvršiljivosti. To torej pomeni, da je tožeča stranka v
predmetni zadevi dejansko zahtevala realizacijo izvršljivih
upravnih odločb, česar pa ni mogoče uveljavljati s tožbo v
pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je namreč bistveno
kršilo določbe pravdnega postopka, ker je odločilo o
zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. tč. 2.
odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
Izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka.
zamudne obresti - konformna oz. linearna metoda za izračun zamudnih obresti
Šele od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1, Ur.l. RS št. 56/2003, ki je začel veljati 28.6.2003) dalje ni več dopustna konformna metoda obračunavanja zamudnih obresti. Do navedenega datuma je potrebno uporabiti konformni način izračuna in ne linearni.