• Najdi
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>
  • 1.
    VDS sodba Pdp 33/2004
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03416
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok - odpovedni razlog
    Zgolj napoved odpovedi naročil še ne predstavlja poslovnega

    razloga za redno odpoved PZ, saj je tožena stranka šele z dnem,

    ko je prišlo do dejanskega znižanja naročil in upada proizvodnje

    tuljav, lahko z gotovostjo analizirala in ocenila nastalo

    situacijo ter sprejela ustrezne organizacijske in kadrovske

    odločitve.

    Šele takrat je nastopil poslovni razlog zaradi katerega je

    prišlo do redne odpovedi PZ tožnici, zato je bila ta podana

    v okviru subjektivnega 30-dnevnega roka iz 5. odstavka 88.

    člena ZDR.

     
  • 2.
    VDS sodba Pdp 971/2003
    30.9.2005
    delovno pravo
    VDS03596
    ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPOMZO člen 1, 1.
    prisilna poravnava - odpravnina - zamuda - obrestna mera - plačilo zamudnih obresti
    Če delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v

    sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s

    plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni

    z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer

    določene v sklepu o prisilni poravnavi.

     
  • 3.
    VDS sodba Pdp 1806/2004
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03282
    ZDR (1990) člen 9, 18, 9, 18. ZDR člen 23, 53, 53/2, 54, 23, 53, 53/2, 54.
    transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
    1. Po delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003

    (ZDR/90), sklepanje delovnega razmerja za določe čas ni bilo

    časovno omejeno, če je obstajal zakonski razlog za sklenitev

    delovnega razmerja za določen čas, medtem ko je na podlagi

    53. člena ZDR/02 sklepanje PZ za določe čas z istim delavcem

    brez prekinitve časovno omejeno na 2 leti (oz. na 3 leta po

    prehodnih določbah 237. člena ZDR), razen v določenih

    primerih (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Ker

    je bila le zadnja PZ za določen čas (3 mesece) sklenjena po

    novem ZDR/02, časovna omejitev iz 2. odstavka 53. člena ni

    bila kršena.

    2. Delodajalec zaradi sklenitve PZ za določen čas v nasproju

    z 9. členom ZDR/90 oz. 23. členom ZDR/02 (obveznost objave

    prosega delovnega mesta, ki velja tako za sklepanje PZ za

    nedoločen kot za določen čas) ni mogoče očitati navideznega

    sklepanja PZ za določen čas. Zato ne pride v poštev domneva

    iz 18. člena ZDR/90 oz. 54. člena ZDR/02, da je bila

    sklenjena PZ za nedoločen čas.

     
  • 4.
    VDS sklep Pdp 1211/2005
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03269
    ZDR člen 85, 85/3, 227, 227/3, 85, 85/3, 227, 227/3.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - nedenarna terjatev
    Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi

    podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso

    podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje

    učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do

    pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3.

    odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo

    delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se

    zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več

    mogoča.

     
  • 5.
    VDS sklep Pdp 1193/2005
    30.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03268
    ZIZ člen 10, 10/1, 272, 10, 10/1, 272. ZDR člen 85, 85/3, 85, 85/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - dopustnost revizije
    Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z

    286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno

    odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja

    prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo

    začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato

    revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe,

    s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi

    odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč

    določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe

    in zavarovanja, revizija ni dovoljena.

     
  • 6.
    VSK sklep I Cpg 334/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01215
    ZOR člen 606, 606/1, 606/2, 606, 606/1, 606/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    pogodba o delu
    Če je tožeča stranka toženo stranko na napake opozorila in je tožena stranka dala tožeči stranki navodila, naj z deli nadaljuje, je po 2.odst. 606.čl. ZOR prevzemnik del, to je tožeča stranka, dolžan ravnati po zahtevi naročnika, lahko pa pogodbo razdre v primeru, če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila prevzemnikovemu ugledu. To pomeni, da je razdrtje pogodbe le možnost, ki jo prevzemnik del lahko izkoristi, ne pa obveznost.

     
  • 7.
    VSK sklep II Cpg 11/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01250
    ZIZ člen 56, 56/1, 61, 61/3, 56, 56/1, 61, 61/3.
    ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o izvršbi
    Skladno s 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) lahko ugovor po izteku roka dolžnik vloži tudi zoper

    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim

    je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se

    nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je dejstvo

    plačila terjatve v višini 67.078,80 SIT sicer nastopilo po

    izdaji sklepa o izvršbi, vendar pa ni hkrati izpolnjen tudi

    pogoj po 1. odst. 56. čl. ZIZ, in sicer ni mogoče

    zaključiti, da tega razloga dolžnica brez svoje krivde ni

    mogla uveljavljati že v (rednem) ugovoru zoper sklep o

    izvršbi.

     
  • 8.
    VSK sklep I Cpg 250/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01380
    ZOR člen 46, 46.
    urejanje obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti
    Predmet obligacijskega razmerja je izpolnitveno ravnanje, ki se ga stranki s pogodbo zavežeta opraviti.

     
  • 9.
    VDS sklep Pdp 296/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03281
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3, 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3.
    odpoved delovnega razmerja - razporeditev delavca na delo v drug kraj
    Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita zgolj zato,

    ker delodajalec ni predhodno opozoril delavca o nameravani redni

    odpovedi (3. odstavek 83. člena ZDR), zlasti še, ker je bil

    tožnik kot sindikalni zaupnik seznanjen z nameravano selitvijo

    proizvodnje in o tem, da njegovo delo v Ljubljani ne bo več

    potrebno. To obvestilo tudi nima bistvenega vpliva na odpoved,

    saj zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v primeru

    redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni predvideno.

    Pri presojanju ustreznosti zaposlitve skladno s 3. odstavkom

    90. člena ZDR se lahko upošteva tudi kriterij kraja

    opravljanja dela, ki je kot sestavina PZ določen tudi v 4.

    alinei 1. odstavka 29. člena ZDR. Zato je pri presoji

    ustreznosti ponujene zaposlitve glede (spremembe) kraja

    opravljanja dela potrebno smiselno uporabljati tudi

    kriterije iz prej veljavnih KP glede razporeditve delavca v

    drug kraj.

     
  • 10.
    VSK sklep II Cpg 427/2004
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0001382
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris pravne osebe iz registra - nadaljevanje izvršbe
    Po 2. odst. 394. čl. ZGD lahko upnik uveljavlja svojo terjatev zoper aktivne družbenike v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. V zvezi s tekom navedenega enoletnega roka je potrebno upoštevati, da je bilo s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-60, z dne 23.05.2002, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 50/2002, z dne 07.06.2002, odločeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča RS zadrži izvrševanje 3. poglavja ZFPPod, pri čemer v času zadržanja ne teče zastaranje terjatev, ki imajo podlago v 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod.

     
  • 11.
    VSK sklep I Cpg 356/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK01217
    ZPP člen 3, 7, 339, 339/1, 3, 7, 339, 339/1.
    razpravno načelo - bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje mora torej v pravdi, v kateri ni izkazan namen razpolagati z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, raziskovati le tista dejstva in izvajati le tiste dokaze, ki so jih navajale oziroma predlagale stranke same. Stranke same torej postavijo sodišču prve stopnje v pravdnem postopku trditveni in dokazni okvir, na katerega je sodišče vezano.

     
  • 12.
    VSK sklep II Cpg 102/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01384
    ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig - presoja verodostojnosti - dovolitev izvršbe
    Naloga sodišča prve stopnje v fazi dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine je, da oceni ali predlogu za izvršbo priložena listina ustreza zahtevanim standardom izpiska iz poslovnih knjig kot izhajajo iz ZIZ in računovodskih standardov. Izvršba se na podlagi 1. odst. v zvezi z 2. odst. 23. čl. ZIZ torej dovoli na podlagi verodostojne listine, ki takšnim standardom ustreza, in sicer ne glede na to, na kakšni podlagi je terjatev nastala in bila vpisana v poslovno knjigo.

     
  • 13.
    VSK sodba I Cpg 376/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01201
    ZPP člen 215, 215.
    dokazno breme
    Tožena stranka je zatrjevala, da je iztoževane zneske plačala, pri tem pa je treba upoštevati, da ni na strani tožene stranke le dokazno breme glede tega, da je zneske, ki jih je bila dolžna tožeči stranki, dejansko plačala, ampak mora sama dokazati tudi, kdaj jih je plačala.

     
  • 14.
    VSK sklep I Cpg 177/2005
    29.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01361
    ZPPSL člen 74, 74/1. ZPP člen 359.
    nagrada stečajnega upravitelja
    Sodišče prve stopnje je sklep o nagradi za delo stečajne upraviteljice izdalo po stečajni sodnici, glede na določilo 1. odst. 74. člena ZPPSL pa je za določitev nagrade za delo stečajnega upravitelja določena pristojnost stečajnega senata. Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe (sklepa) v škodo stranke, ki se je pritožila.

     
  • 15.
    VSL sodba I Kp 451/2005
    29.9.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22676
    KZ člen 183, 183/3, 183, 183/3, 183, 183/3.
    izrek sodbe - spolni napad na otroka
    Ker je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, s katero je

    obtoženca spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega

    dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in mu izreklo

    kazen dve leti zapora, ugotovilo, da obtožencu ni dokazano, da je

    zatrjevana spolna dejanja nad mladoletnim oškodovancem izvrševal z

    namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona in je takšno trditev

    državnega tožilca v tenorju obtožbe izpustilo iz izreka sodbe, je

    sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi, da

    državni tožilec pritožbe zoper sodbo ni vložil, obsodilno sodbo

    spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 3. točki 358. člena

    ZKP oprostilo obtožbe za storitev očitanega nadaljevanega kaznivega

    dejanja. Če namreč zatrjevanega ravnanja obtoženca ni mogoče uvrstiti

    pod spolna dejanja, ki imajo za cilj spolno vzdraženje ali

    zadovoljevanje njegovega spolnega nagona, oziroma za takšno trditev

    ni dovolj dokazov, obtožencu niso dokazani subjektivni znaki

    očitanega kaznivega dejanja, posledica česar je lahko le izrek

    oprostilne sodbe.

     
  • 16.
    VSK sklep II Cpg 428/2004
    29.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01360
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    bistvena kršitev
    Dolžnica, kateri so se stroški naložili, ima pravico da izve za kakšne stroške gre in v kakšni višini so priznani ter da ima tako tudi sama možnost preveriti utemeljenost take sodne odločitve.

     
  • 17.
    VSL sklep I Cpg 909/2004
    29.9.2005
    statusno pravo - civilno procesno pravo
    VSL05623
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 36, 27, 27/4, 27/5, 36.
    izbris firme - univerzalno pravno nasledstvo - družbena lastnina - nadaljevanje prekinjenega postopka
    Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče

    nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju

    pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo

    omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben

    zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v

    poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve

    izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost

    družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za

    sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z

    rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih

    naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do

    upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih

    za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na

    odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.

    RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo

    4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD

    (prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.

    ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi

    pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo

    kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek

    obrazložitve cit. odločbe).

     
  • 18.
    VSK sklep I Cpg 270/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01256
    ZOR člen 283, 283/2, 283/3, 284, 283, 283/2, 283/3, 284.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Posledice izpodbijanja niso v tem, da preidejo koristi, ki

    jih je dolžnik odsvojil, do višine upnikove terjatve ponovno

    v njegovo last oziroma imetništvo, saj gre za to, da tožeča

    stranka ni izpodbijala pravnega dejanja kot neveljavnega

    dejanja, ki naj se kot takšno razveljavi, ampak je

    (pravilno) uveljavljala le, da v obsegu, ki je potreben za

    poplačilo njene terjatve, zoper njo nima pravnega učinka -

    in to kljub temu, da imetnik tega premoženja ni (več) oseba,

    ki je njen dolžnik.

     
  • 19.
    VSL sodba in sklep I Cpg 309/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL05632
    ZOR člen 99, 99/2, 99, 99/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    pogodbena stranka - trditveno in dokazno breme
    Da bi sodišče ugotavljalo drugačno vsebino pogodbene volje, kot

    izhaja iz dobesesdnega pomena izrazov, ki sta jih pogodbeni stranki

    navedli v pogodni (2. odstavek 99. člena ZOR), mora pravdna stranka,

    ki se na to sklicuje ponuditii ustrezno trditveno podlago. Tožena

    stranka je s tem v zvezi ponudila trditve glede notranjega neskladja

    v pogodbi med modelom izračuna korigirane vrednosti še neplačanih del

    kot izhaja iz predračuna 81-C/92 in obračunanim zneskom korigirane

    vrednosti na predračunu, ki je vnešen v tekst aneksa št. 1. Sodišče

    prve stopnje je pravilno povzelo, da tožeča stranka ni ugovarjala

    pogodbenemu predračunu, ki je sestavni del aneksa št. 1, v katerem je

    kot posebna postavka naveden tudi 2 % strošek za koordinacijo. Tožeča

    stranka torej in ponudila trditev, s katerimi bi zatrjevala, da je

    bila pogodbena volja pravdnih strank glede načina oblikovanja

    končnega zneska drugačna, kot izhaja iz modela predračuna št.

    81-C/92. Materialnopravno zmotno je torej sklepanje sodišča prve

    stopnje, da bi tožena stranka morala pkonuditi ustrezne dokaze, da bi

    moral biti 2 % delež za koordinacijo po predračunu odštet od

    preostale vrednosti iz predračuna, saj to izhaja iz samega modela

    predračuna, ki je v tem smislu skladen z 10. odstavkom 4. člena

    Pogodbe. Tožeča stranka je s tem v zvezi ponudila zgolj trditev, da

    je bilo 2 % zmanjšane upoštevano v pogodbeni vrednosti, zato se ne

    more odbiti še enkrat. Takšne trditve ne pomenijo, da je tožeča

    stranka zatrjevala, da bi bile v predračunu za ustrezen znesek

    zmanjšane že posamezne postavke predračuna, v posledici česar bi bila

    posebna odbitna postavka stroškov za koordinacijo neutmeljena. Tudi v

    kolikor bi tovrstne trditve tožeča stranka ponudila, bi bilo dokazno

    breme za utemeljenost tovrstnih trditev na njeni strani. Ob

    pomanjkanju trditev tožeče stranke ni mogoče na toženo stranko

    prevaliti trditvenega in dokaznega bremena zgolj sklicujoč se na

    izpovedi prič, ki se nanašajo na dejstvo (da naj bi bilo upoštevanje

    stroškov koordiancije upoštevano že v posameznih postavkah

    predračuna), ki jih pravdni stranai nista zatrjevali.

     
  • 20.
    VDS sodba Pdp 1281/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03301
    ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delovnega razmerja - plača
    Če delodajalec v obdobju 6-ih mesecev zamuja z izplačilom plače,

    je podan razlog za izredno odpoved PZ delavca po 4. alinei 1.

    odstavka 112. člena ZDR. Tudi če delodajalec kasneje poravna tako

    obveznost iz naslova plače, kot tudi natekle zakonite zamudne

    obresti, je izredna odpoved PZ delavca zakonita.

    Zamuda v izplačilu plače občutno vpliva na življenski standard

    delavca, zato so podane okoliščine iz 1. odstavka 110. člena ZDR,

    da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati do izteka

    odpovednega roka.

     
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>