ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.
Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.
Ker je rok za objavo popravka vezan na prejem popravka, v konkretnem primeru pa ni sporno, da je toženec popravek tožnika prejel dne 20.11.2004, je povsem jasno, da je rok za objavo popravka iztekel z izdajo časopisa v decembru 2004, rok za vložitev tožbe pa zato v skladu z določbo 2. odstavka 33. člena ZMed 24.1.2005, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
pravica do odgovora – vsebina odgovora – zavrnitev objave odgovora – kritika uredniške politike – žaljivost izrazov
Besedilo, ki bi ga moral objaviti toženec kot odgovorni urednik P., ne predstavlja take vsebine odgovora, kot je definirana v 42. členu ZMed. Tožničina zahteva za objavo odgovora namreč v uvodnem delu predstavlja njen komentar, mnenje, oceno uredniške politike časopisa, saj kritizira dopuščanje objave J. članka v časopisu P., kar pa glede na objavljeni J. članek, na katerega je tožnica želela odgovoriti in ki se prav v ničemer ne nanaša na uredniško politiko časopisa P., vsekakor ni zanikanje, bistveno popravljanje ali dopolnjevanje navedb o dejstvih in podatkih v (pred tem) objavljeni informaciji v smislu 2. odst. 42. člena ZMed. Kritika uredniške politike je lahko predmet samostojnega članka, ki bi bil neodvisen od tožničinega odgovora na J. članek, kateri z uredniško politiko časopisa ni polemiziral.
Obvestilo o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora ni informacija, ki bi bila pomembna za demokratično odločanje o javnih zadevah (gre za obvestilo o opravljenem upravnem nadzoru, ki je bil opravljen po pravilih upravnega postopka). Prizadeta oseba lahko v takšnem primeru zahteva le popravek obvestila, ne pa odgovor na objavljeno informacijo.
V primeru popravka v tisku se enakovrednost mesta programskega prostora ne presoja izključno po številu bralcev določene časopisne strani, temveč je potrebno upoštevati tudi strukturo bralcev.
Le dovolj intenzivno in dolgotrajno trpljenje oškodovanca upravičuje do denarne satisfakcije. Pritožbeno sodišče povsem sprejema popolne in pravilne dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča, da tožnica ni pretrpela duševnih bolečin večje intenzivnosti in daljšega trajanja ter da tudi druge, natančno ugotovljene okoliščine primera, prisoje denarne odškodnine ne upravičujejo.
Osebnostne pravice do časti in dobrega imena lahko prizadeti zavaruje na različne načine: s kazenskopravnim varstvom, obligacijskopravnim, pa tudi z varstvom po ZJG, kadar je pravica do osebnega dostojanstva prizadeta z objavo določene informacije. Kolikor se tožnik sklicuje na žaljive očitke avtorja objavljenega prispevka, ima za take primere pravni red na voljo instrumente kazenskega in obligacijskega (odškodninskega) prava. Objavljen prispevek je po vsebini mogoče opredeliti kot zgodovinsko analizo določenega obdobja. Sodišče prve stopnje sicer ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za vrednostno oceno avtorja in torej za njegovo subjektivno mnenje, pa vendarle njegov prispevek vsebuje veliko podatkov in informacij o dogodkih v določenem obdobju. V tem delu - kolikor torej prispevek vsebuje določene informacije - je treba prizadetemu priznati tudi pravico do popravka in odgovora. Odgovor mora biti v skladu z zahtevami ZJG, kar pomeni, da sme navajati samo dejstva in okoliščine, s katerimi se izpodbijajo oziroma dopolnjujejo navedbe v objavljeni informaciji. Ohranjena mora biti tudi sorazmernost, t.j., da mora biti bistvena vsebina odgovora in popravka navedba dejstev v povezavi s tistimi iz informacije.
V konkretnem primeru bi bila objava odgovora utemeljeno zahtevana le v primeru, v kolikor bi odgovor na prispevek novinarke kot reakcija na informacijo, vseboval bistveno dopolnjevanje dejstev in podatkov, ki so bili v prispevku izpuščeni, pa je zato ta nepopoln glede svoje bistvene sestavine.
ZPP (1977) člen 467, 467/1, 467, 467/1. ZRTVS člen 15, 15/1, 15/6, 15, 15/1, 15/6.
RTV naročnina - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Obveznosti plačevanja RTV naročnine se stranka razbremeni le, če v skladu z Zakonom o radioteleviziji Slovenije odjavi TV sprejemnik. V pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti stranka ne more uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Javno glasilo v smislu določb ZJG je televizijski program (1. odst.
2. člena ZJG) in ne gospodarska družba, kakršna je prvotožena stranka. Ugotavljati, kdo je bil odgovorni urednik prvotožene stranke, je zato zgrešeno. Namesto tega bi moralo prvostopno sodišče dokazni postopek usmeriti v vprašanje, v katerem javnem glasilu, torej televizijskem programu, je bil objavljen sporni prispevek in nato ugotoviti, kako je bil ta program označen v smislu določbe 4. odst. 29. člena ZJG.