pravica do popravka – pogoj za objavo popravka – neresnica v članku
Kumulativna pogoja za objavo popravka po 26. člena ZMed sta objava neresnice v članku in da je z objavo te neresnice prizadeta pravica ali interes tistega, na katerega se članek nanaša.
Članek je potrebno vsebinsko ocenjevati le kot celoto in ne po njegovih parcialnih delih, zlasti ne samo po njegovem naslovu in uvodu.
pravica do popravka ali odgovora - pravica do popravka objavljenega obvestila - odgovornost urednika - več odgovornih urednikov - pasivna legitimacija
V primeru, ko ima medij več odgovornih urednikov, vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
pravica do popravka - zavrnitev objave popravka - prizadetost pravice oziroma interesa - objava nespremenjenega popravka - ponovitev in delna dopolnitev objavljenega obvestila - mnenjske navedbe
Zahtevek za popravo, gledan kot celota, ki vsebuje delno mnenjske navedbe tožeče stranke, delno ponovitev tistega, kar je bilo povedano v prispevku, in delno (nebistveno) dopolnitev, nima narave popravka v smislu 4. odstavka 26. člena ZMed. Z objavo popravka ne bi bil dosežen njegov namen, saj se z njim objavljeno obvestilo vsebinsko ne popravlja ali bistveno dopolnjuje.
pravica do popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Materialno zmotno je zato stališče, da se tožena stranka v postopku ne sme braniti z drugimi argumenti od tisti, ki jih je odgovorni urednik navedel v zavrnitvi objave. Tega zakon ne določa, s tem pa tudi ni porušen enakopravni položaj strank v postopku. Tudi navedbe za objavo popravka so lahko v postopku dopolnjene, le tekst popravka ne sme biti drugačen, ker bi to pomenilo, da gre za nov popravek, ki odgovornemu uredniku še ni bil predložen.
Tožeča stranka, ki se z objavo popravka obrača na širši krog bralcev, mora popravek oblikovati tako, da ta lahko presodi, kaj je resnično in kaj ne ali pa zavzame do teh navedb kritično distanco.
pravica do popravka – rok za uveljavljanje pravice – pasivna legitimacija
Ker se objava popravka lahko zahteva v 30-ih dneh od dneva objave obvestila (publikacije), ne more biti nobenega dvoma, da je tožnik, ki je za publikacijo zvedel znotraj danega roka (20.3.2008) in pri toženki uveljavljal objavo šele 7.4.2008, zamudil prekluzivni rok.
pravica do objave odgovora - svoboda izražanja - javni interes
Pri odločanju o zahtevku na objavo odgovora mora sodišče tehtati med ustavnimi pravicami iz 39. in 40. čl. Ustave RS. Določbo 42. člena ZMed je treba razlagati tako, da je objava odgovora dopustna v tistih primerih, ko gre za tako pomembno informacijo o javnih zadevah in/ali tako pomemben odgovor nanjo, da javni interes terja objavo odgovora oziroma, kadar objavo odgovora zahteva država, ko gre za tako pomembno informacijo, da javni interes terja / opravičuje poseg (države) v svobodo izražanja. Drugačna razlaga bi pomenila reguliranje in vsiljevanje programskih vsebin in s tem prehud poseg države in njene oblasti v medije.
pravica do objave popravka - resničnost navedb v članku - prizadetost pravice oziroma interesa - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Določilo prvega odstavka 35. člena ZMed je povsem jasno: obravnava o tožbi za objavo popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka. Ta dejstva pa so, kot pravilno ocenjuje in obrazlaga že prvo sodišče, opredeljena v 31. členu ZMed. Zavrnitev zahtevka je glede na določilo drugega odstavka 35. člena možna le, če se ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tožnika, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere popravka po zakonu (prvi odstavek 31. člena ZMed) ni treba objaviti. Z ugotavljanjem in ocenjevanjem resničnosti objavljenih navedb, glede katerih se zahteva objava popravka, se torej sodišče v tovrstni pravdi ne sme ukvarjati.
ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.
Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.
Ker je rok za objavo popravka vezan na prejem popravka, v konkretnem primeru pa ni sporno, da je toženec popravek tožnika prejel dne 20.11.2004, je povsem jasno, da je rok za objavo popravka iztekel z izdajo časopisa v decembru 2004, rok za vložitev tožbe pa zato v skladu z določbo 2. odstavka 33. člena ZMed 24.1.2005, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
pravica do odgovora – vsebina odgovora – zavrnitev objave odgovora – kritika uredniške politike – žaljivost izrazov
Besedilo, ki bi ga moral objaviti toženec kot odgovorni urednik P., ne predstavlja take vsebine odgovora, kot je definirana v 42. členu ZMed. Tožničina zahteva za objavo odgovora namreč v uvodnem delu predstavlja njen komentar, mnenje, oceno uredniške politike časopisa, saj kritizira dopuščanje objave J. članka v časopisu P., kar pa glede na objavljeni J. članek, na katerega je tožnica želela odgovoriti in ki se prav v ničemer ne nanaša na uredniško politiko časopisa P., vsekakor ni zanikanje, bistveno popravljanje ali dopolnjevanje navedb o dejstvih in podatkih v (pred tem) objavljeni informaciji v smislu 2. odst. 42. člena ZMed. Kritika uredniške politike je lahko predmet samostojnega članka, ki bi bil neodvisen od tožničinega odgovora na J. članek, kateri z uredniško politiko časopisa ni polemiziral.
Obvestilo o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora ni informacija, ki bi bila pomembna za demokratično odločanje o javnih zadevah (gre za obvestilo o opravljenem upravnem nadzoru, ki je bil opravljen po pravilih upravnega postopka). Prizadeta oseba lahko v takšnem primeru zahteva le popravek obvestila, ne pa odgovor na objavljeno informacijo.
V primeru popravka v tisku se enakovrednost mesta programskega prostora ne presoja izključno po številu bralcev določene časopisne strani, temveč je potrebno upoštevati tudi strukturo bralcev.
Le dovolj intenzivno in dolgotrajno trpljenje oškodovanca upravičuje do denarne satisfakcije. Pritožbeno sodišče povsem sprejema popolne in pravilne dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča, da tožnica ni pretrpela duševnih bolečin večje intenzivnosti in daljšega trajanja ter da tudi druge, natančno ugotovljene okoliščine primera, prisoje denarne odškodnine ne upravičujejo.
Osebnostne pravice do časti in dobrega imena lahko prizadeti zavaruje na različne načine: s kazenskopravnim varstvom, obligacijskopravnim, pa tudi z varstvom po ZJG, kadar je pravica do osebnega dostojanstva prizadeta z objavo določene informacije. Kolikor se tožnik sklicuje na žaljive očitke avtorja objavljenega prispevka, ima za take primere pravni red na voljo instrumente kazenskega in obligacijskega (odškodninskega) prava. Objavljen prispevek je po vsebini mogoče opredeliti kot zgodovinsko analizo določenega obdobja. Sodišče prve stopnje sicer ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za vrednostno oceno avtorja in torej za njegovo subjektivno mnenje, pa vendarle njegov prispevek vsebuje veliko podatkov in informacij o dogodkih v določenem obdobju. V tem delu - kolikor torej prispevek vsebuje določene informacije - je treba prizadetemu priznati tudi pravico do popravka in odgovora. Odgovor mora biti v skladu z zahtevami ZJG, kar pomeni, da sme navajati samo dejstva in okoliščine, s katerimi se izpodbijajo oziroma dopolnjujejo navedbe v objavljeni informaciji. Ohranjena mora biti tudi sorazmernost, t.j., da mora biti bistvena vsebina odgovora in popravka navedba dejstev v povezavi s tistimi iz informacije.