1. Po določbi 1. točke 52. člena SKPGd se delavcem zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Znesek povračila stroškov za prehrano je določen za delovni dan, zato tožnica ne more zahtevati povračila dodatnih stroškov za prehrano, ki naj bi ji nastali zaradi opravljanja dela preko polnega časa.
2. Tožnica je pri tožencu delala do 18.12.1998, ko ji je toženec dejal, da naj na delo ne pride več, od 18.12. do 31.12.1998 pa je bila v bolniškem staležu. Kasneje se ravno zaradi izjave toženca, da naj na delo ne hodi več, na delo ni vrnila. Tožnica je bila, čeprav ni prejela pisnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, vezana na 15-dnevni rok iz 2. odstavka 80. člena ZTPDR za predhodno uveljavljanje pravic pri delodajalcu, ki teče od dneva, ko je zvedela za kršitev pravic.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sklenitev zavarovalne pogodbe - rok - rok za sklenitev pogodbe - ničnost - splošni zavarovalni pogoji - obstoj zavarovalnega kritja
Zakon načelno dopušča tudi sklepanje zavarovalnih pogodb "za nazaj", zato je takšna antidatirana pogodba veljavna, razen v primeru iz 3. odst. 898. čl. ZOR. Ni odločilen datum sklenitve pogodbe, temveč čas trajanja zavarovanja, kot je določen v pogodbi.
Respiro rok ni določen v nobenem veljavnem zakonu, vendar je ta institut urejen v splošnih pogojih zavarovalnic, torej gre za avtonomno pravo teh pravnih subjektov. Glede na jasno določilo citiranih splošnih pogojev tožene stranke, da se zavarovanje (pri pogodbah, sklenjenih za eno ali več let) avtomatično podaljša za 30 dni, če zavarovalnici vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja ni vročena zavarovančeva izjava, da na podaljšanje ne pristane, gre v teh primerih za pogodbo, sklenjeno za dobo enega leta in 30 dni, pri čemer je zavarovanje za zadnjih 30 dni sklenjeno pod razveznim pogojem, da zavarovanec ne sporoči svoje odklonitve. Nikakršen drug pogoj ni potreben za veljavnost zavarovanja v respiro roku.
začasno čakanje na delo - presežni delavci - potek roka - sklep
Sklep o začasnem čakanju na delo se izda za obdobje šestih mesecev, po tem času pa mora delodajalec delavcu izdati nov sklep o čakanju, v kolikor zanj nima ustreznega dela, tudi če v zvezi s prej odrejenim začasnim čakanjem na delo sodni spor še teče.
pravica do nadomestila plače - nadomestilo plače na drugem ustreznem delu - nadomestilo plače zaradi dela s krajšim delovnim časom - plača za polovični delovni čas - invalid
1. Invalid II. kategorije je lahko upravičen do dveh nadomestil, in sicer do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po 134. členu ZPIZ ter do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom. Pri tem ni pomembno, če kumulacija teh dveh nadomestil znaša celo več, kot če bi delal na prejšnjem delovnem mestu polni delovni čas. Plača delavca na prejšnjem delovnem mestu in višina vseh nadomestil skupaj nista več primerljivi kategoriji, ker se pri obračunu nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu (134. čl. ZPIZ) ne upošteva delavčeva plača na prejšnjem delovnem mestu, temveč pokojninska osnova, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina ob razporeditvi na drugo ustrezno delo.
2. Ni pravne podlage za to, da bi sodišče k izplačilu nadomestila plače tožnice zaradi dela s skrajšanim delovnim časom direktno zavezalo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Primarni zavezanec za takšno izplačilo je namreč delodajalec, šele sekundarni pa zavod, odvisno od zahtevka delodajalca zavodu.
3. Tožnica je tekom postopka najprej skrčila tožbeni zahtevek, kasneje pa razširila tožbeni zahtevek. Zaradi delnega umika tožbe je skladno z določbama 372. in 389. člena ZOR nastopilo zastaranje terjatev obresti, vendar ne v celoti. Zastarale so samo obresti za obdobje treh let pred razširitvijo zahtevka, vendar ne v celoti, temveč le za zneske, ki presegajo zneske, kot jih je tožnica uveljavljala v vlogi, s katero je skrčila tožbeni zahtevek.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - delež zakonca na skupnem premoženju
Za ugotavljanje velikosti deležev na skupnem premoženju so pomembne vse tiste okoliščine, ki so pomembne za pridobitev tega premoženja. V 2. odst. 59. člena ZZZDR je namreč določeno, da se v sporu o višini deleža posameznega zakonca na skupnem premoženju upošteva ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri opravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Če je vloga nerazumljiva ali če ne vsebuje, kar je predpisano, da bi se lahko obravnavala, sodišče ne sme že samo iz tega razloga zavreči pomanjkljive vloge stranke. Pred tem mora stranko pozvati, da vlogo ustrezno popravi, in šele v primeru, če stranka tudi v sodno določenem naknadnem roku tega ne stori, lahko nastopi posledica iz četrtega odstavka 108. člena ZPP. To velja ne glede na to, ali je stranka vlogo sestavila sama ali s pomočjo pooblaščenca, saj ZPP zgoraj opisanega postopka z nerazumljivo vlogo v primeru, da jo je sestavil pooblaščenec (odvetnik), ne izključuje.
SZ člen 112, 117, 118. Zakon o gasilstvu člen 48, 48/1. ZTLR člen 20, 33.
privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe - kontrahirna dolžnost - lastninjenje - premoženje gasilskega društva - zemljiškoknjižni lastnik - pasivna legitimacija - zavezanec za prodajo
Ne glede na to, da je v razmerju do tožnice prva toženka nastopala kot stanodajalec, je lahko na prodajo stanovanja lahko tožen le tisti, ki je lastnik in ki lahko kupcu omogoči prehod lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiški knjigi (20. in 33. čl. ZTLR). S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe namreč kupec prevzame vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj (118. čl. SZ).
ZOR člen 170, 192, 200, 170, 192, 200. ZPP člen 161, 161.
negmotna škoda - odgovornost delodajalca - stroški
Če sosporniki krijejo stroške po enakih delih, je logično, da so do njih po enakih delih tudi upravičeni (argument po nasprotnem razlogovanju iz 1. odstavka 161. člena ZPP). Če poškodbe izvirajo iz fizičnega obračuna med direktorjem in tajnico, do katerega je prišlo iz povsem osebnih razlogov (končano intimno razmerje), ne gre za škodo, ki jo delavec povzroči ali pa pretrpi pri delu ali v zvezi z delom (1. odstavek 170. člena ZOR in 1. odstavek 73. člena ZTPDR). Pomanjkanje objektivno pogojenih okoliščin (pretepeno tožnico so videli le domači oz. najbližji), ob ugotovitvah, da je tožnica sicer ponižana in prizadeta, ne zadošča za zaključek, da ni pravno priznane škode iz naslova razžalitve časti in dobrega imena.
Tožeča stranka v obeh zahtevkih uveljavlja denarno izpolnitev na podlagi računov (priloge A5 do A6 spisa). Glede na to, da tožeča stranka s podrejenim tožbenim zahtevkom zahteva le plačilo v tolarski protivrednosti tuje valute (gl. redno št. 12), je njena eventualna kumulacija zgolj navidezna. Zato gre za en sam, a naknadno povečan obstoječi zahtevek (prim. 2. odst. 184. čl. ZPP). Tožeča stranka je namreč prvotno zahtevala plačilo 3.594.461,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 05.08.1998 dalje do plačila. Kasneje pa je s pripravljalno vlogo z dne 17.11.2000 (redna št. 12) "podrejeno" uveljavljala plačilo zneska 21.370,95 USD v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za USD na dan 17.09.2000 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17.09.2000 dalje.
ZPPSL člen 96, 96. ZPP člen 237, 237/1, 241, 241/1, 237, 237/1, 241, 241/1.
zaslišanje prič - vabilo na narok - priča - kaznovanje
Skladno s 1. odst. 241. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL sme sodišče denarno kaznovati pričo, če na zaslišanje ne pride in svojega izostanka ne opraviči pod pogojem, da je bila priča v redu povabljena na zaslišanje. To v smislu 1. odst. 237. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL pomeni, da mora biti priča v vabilu na zaslišanje opozorjena na posledice neopravičenega izostanka.
ZOR člen 220, 223, 223/1, 223/2, 220, 223, 223/1, 223/2.
poslovodstvo brez naročila
Le če je bila oprava posla nujna zaradi preprečitve škode ali ker bi bila v nasprotnem primeru zamujena gospodarjeva korist, lahko tisti, ki se je nepoklicano lotil tujega posla (na primer s sklenitvijo pogodbe o delu in z izvrševanjem lastnih dejanj), uveljavlja od gospodarja povrnitev vseh potrebnih in koristnih izdatkov ter plačilo za svoje delo.
ZOR člen 567, 567/1, 567, 567/1. ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 286, 286/1, 286/2, 337, 337/1, 189, 189/1, 189/3, 286, 286/1, 286/2, 337, 337/1.
najemna pogodba - lastnik - izročitev stvari
Tožena stranka je svojo obrambo zoper uveljavljani tožbeni zahtevek na plačilo najemnine za dane poslovne prostore po najemni pogodbi z dne 15.3.1996 (priloga A6) za mesece april, maj in junij 1997 gradila na trditvi (podani šele na glavni obravnavi dne 7.1.2000 - list. št. 11), da tožeča stranka ni bila lastnik vseh 200 m2 najetih prostorov, pač pa le 148 m2.
Obveznost najemodajalca po sklenjeni najemni pogodbi je izročiti najemojemalcu v posest stvar, ki je predmet najema (primerjaj 1. odstavek 567. člena ZOR). Lastninska pravica najemodajalca na prostorih, ki jih je oddal v najem, ni predpostavka za veljavno najemno pogodbo.
Če je bila izvršba s sklepom delno ustavljena, je treba ceno izvršiteljevih opravil po izdaji sklepa o delni ustavitvi odmerjati v skladu z novo glavnico.
Glede na trditveno podlago tožbe, da so delavci zaporov tožniku ob privedbi v zapore nezakonito odvzeli denar, je potrebno utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim zahteva njegovo vrnitev, presoditi glede na določila Pravilnika o izvrševanju pripora ter Pravilnika o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazensko poboljševalnih zavodov, ni pa to razlog za prekinitev pravdnega postopka do pravnomočne rešitve kazenskega postopka, ki se vodi proti tožniku.
postopek v gospodarskih sporih - stvarna pristojnost
Izločitvena tožba, s katero tožeča stranka utemeljuje nedopustnost izvršbe na premične stvari, ki naj bi bile njena last in ne last dolžnika izvršilnega postopka, je tožba o stvarni pravici. Zato se skladno z določbo 2. odst. 481. člena ZPP v takšni pravdi ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih, saj gre za lastninski in torej navaden civilni spor.
Sodišče lahko ugodi prošnji stranke za preložitev obravnave, če so podani upravičeni razlogi za preložitev naroka, kot to določa prvi odstavek 115. člena ZPP, o čemer odloča sodišče. Pogoja za preložitev naroka sta dva, in sicer opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Glede na dejstvo, kdaj je bilo tožencu pravilno vročeno vabilo za narok in da je toženec šele dan pred narokom sodišču predložil zaprosilo za preklic in preložitev naroka, ob upoštevanju vsebine zaprosila, da ne more pristopiti na narok zaradi službene odsotnosti v tujini od meseca januarja 2012 do nadaljnjih šestih mesecev, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podan opravičljiv razlog za izostanek.
prenehanje delovnega razmerja - prilastitveni namen
Glede na nizek denarni znesek (676,00 SIT), ki si ga je tožnik protipravno prilastil kot sprevodnik pri prodaji kart, ter upoštevaje njegovo dolgoletno delo pri toženi stranki, nekaznovanost in nekonfliktnost, je v obravnavanem primeru podanih dovolj okoliščin, ki opravičujejo izrek milejšega disciplinskega ukrepa oz. pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za dobo 1 leta.
ZDDV člen 80. ZMPUPR člen 8, 26, 26/1, 8, 26, 26/1.
plača - omejitvena zakonodaja
Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (ZDMPNU), ki je pričel veljati 5.7.1997, je v 3. čl. določil način usklajevanja izhodiščnih plač, določenih s kolektivnimi pogodbami, pri čemer je v 2. odst. 1. čl. med drugim dopuščal drugačno ureditev načina usklajevanja izhodiščne plače s socialnim sporazumom. Z dnem uveljavitve ZMPUPR, to je s 26.5.1999, je ZDMPNU prenehal veljati, kar je izrecno določil 1. odst. 26. čl. ZMPUPR in je zato tega dne prenehal veljati tudi zakonsko določen način usklajevanja izhodiščnih plač, opredeljen v 3. čl. ZDMPNU. 8. čl. ZMPUPR je določil, da se plače (izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah in osnove za določanje plač) za naslednji mesec po uveljavitvi davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besdilu DDV) uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin od vključno januarja 1999 do konca meseca pred uveljavitvijo DDV. Zakon o DDV (ZDDV), ki je pričel veljati 7.1.1999, je DDV uvedel s 1.7.1999 (80. čl. ZDDV). Ker je 8. čl. ZMPUPR določil način usklajevanja izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah in osnov za določanje plač za naslednji mesec po uveljavitvi DDV, način usklajevanja izhodiščnih plač za čas od 26.5.1999 do 30.6.1999 ni bil zakonsko reguliran v ZMPUPR. V navedenem obdobju bi se morale izhodiščne plače pri nasprotnem udeležencu v navedenem obdobju usklajevati na način, kot je bil opredeljen v kolektivnih pogodbah, sklenjenih med predlagateljem in nasprotnim udeležencem.
Čeprav je tožnik zatrjeval, da na delo ni hodil, ker za delo ni bil zmožen, njegovo laično mnenje o njegovi nezmožnosti oz., njegova ocena, da zdravljeneje še ni končano, ni upravičen razlog za izostanek z dela, saj je iz mnenj zdravniške komisije I. in II. stopnje razvidno, da je bil tožnikov bolniški stalež zaključen, tožnik pa ni sprožil postopkov za presojo utemeljenosti ugotovitev obeh zdravniških komisij. Pri tem ni odločilno tožnikovo navajanje, da je njegov osebni zdravnik menil, da mu bil bolniški stalež zaključen preuranjeno in tožnikovo prepričanje, da mu bo zdravniška komisija II. stopnje bolniški stalež podaljšala. O upravičeni začasni zadržanosti z dela kljub neodobrenemu bolniškemu staležu bi bilo mogoče govoriti, če bi bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik izostal z dela zato, ker je bil prepričan, da ima odobren bolniški stalež ali če bi tožnik v postopku s predložitvijo ustreznih dokazov (izvedenec medicinske stroke ustrezne smeri), dokazal, da v spornem obdobju dejansko ni bil zmožen za delo pri toženi stranki.