Stališče toženih strank, da je pogodbena predkupna pravica dogovorjena med toženima strankama z najemno pogodbo, močnejša od zakonske predkupne pravice tožnika, ki jo ima na podlagi določbe 124. člena Stvarnopravnega zakonika, je napačno.
Ogled nepremičnine je opravila tožena stranka sama. Njena dolžnost je bila preveriti vse okoliščine prodajane nepremičnine, od katerih je odvisna sklenitev prodajne pogodbe in z njimi seznaniti potencialnega kupca, torej najmanj vnaprej pojasniti, da bo soglasje CSD za prodajo potrebno, če ne že priskrbeti predhodno soglasje vnaprej. Tožeča stranka je pripravila le osnutek kupoprodajne predpogodbe, storitev je le delno opravljena in je zato tožeča stranka upravičena le do 0,5% provizije oziroma do 1/4 tistega, kar je toženi stranki zaračunala.
Za določitev višine odškodnine je pomembno stanje nepremičnine ob začetku razlastitvenega postopka. Če postopek razlastitve traja dalj časa, je pravilno, da se odškodnina valorizira na dan odločanja. Od odvzema posesti razlaščencu je razlastitveni upravičenec v zamudi s plačilom odškodnine, zato bi podobno, kot pri denarnih odškodninah za povrnitev premoženjske škode, odmerjenih po cenah na dan sodne odločbe, moral od tega trenutka dalje plačati razlaščencu zamudne obresti.
URS člen 15, 23, 42, 15, 23, 42. ZDLov-1 člen 65, 65.
sodna pristojnost - odločanje o disciplinskem ukrepu
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Ur.l. RS, št. 16/2004), enako kot Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD) izrecno ne ureja sporov lovcev z lovskimi družinami. Prepričljivi so, ne glede na novo zakonodajo, ki glede teh vprašanj nima drugačne ureditve od stare, strokovni argumenti, ki so pripeljali do pravnega mnenja, objavljenega v Pravnih mnenjih VS RS II/2001, stran 23, po katerem pa v sodno pristojnost ne spada odločanje o izrečenem disciplinskem ukrepu, s katerim je bila članu lovske družine izrečena prepoved lova za določeno dobo.
procesne predpostavke za vodenje stečajnega postopka
Z listino, ki sicer izkazuje, da je imel dolžnik tri leta pred vloženim predlogom dolg tudi do drugega upnika, pri čemer pa iz nje sploh ni razvidna nadaljnja usoda te terjatve, ni mogoče niti s stopnjo verjetnosti izkazati obstoja še drugih upnikov kot procesne predpostavke za uvedbo stečajnega postopka.
ZOR člen 277, 277. ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/2, 59, 59/3, 64, 64/2. ZIZ člen 17, 38, 38/5, 38/6, 17, 38, 38/5, 38/6.
učinek potrjene prisilne poravnave - zamuda dolžnika - obresti - izvršilni naslov - stroški, potrebni za izvršbo
Skladno z izvršilnim naslovom, pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 23.11.1994, bi bil upnik upravičen med drugim do plačila glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.1994 do plačila, vendar se sme glede na 2. odst. 64. čl. ZPPSL takšen izvršilni naslov nasproti dolžniku izvršiti samo ob pogojih potrjene prisilne poravnave. Slednja pa upniku ne priznava zakonskih zamudnih obresti, ampak le obresti v višini PIBOR + 1.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zagovor - kraj storitve - sprememba pogodbe
Čeprav je bila tožniku izdana "odločba o razveljavitvi individualne pogodbe o zaposlitvi in prenehanju delovnega razmerja", je šlo za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, kar je potrdil tudi delodajalec, poleg tega pa je tožniku delovno razmerje prenehalo brez odpovednega roka.
ZDR kot sestavino pogodbe o zaposlitvi določa tudi kraj opravljanja dela (4.alinea 1. odstavka 29. člena ZDR). Če je delodajalec delavca želel premestiti na drugo gradbišče, pogodba o zaposlitvi pa te možnosti ne določa, bi moral zaradi spremenjenih okoliščin delavcu predlaga spremembo obstoječe pogodbe o zaposlitvi oz. skleniti novo (47. člen ZDR). Zato ne gre za kršitev pogodbe o zaposlitvi, če se delavec po odredbi direktorja o premestitvi ne zglasi na delu na drugem gradbišču.
Nespoštovanje obvestila o premestitvi na drugo gradbišče ne predstavlja okoliščine po 2. odstavku 83. člena ZDR, zardi katere delodajalec delavcu v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bil dolžan omogočiti zagovora.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dogovor glede zamudnih obresti - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se je bil upnik pod določenimi pogoji sicer pripravljen z dolžnico pogovarjati glede obresti, teh pogojev dolžnica očitno ni izpolnila, ob tem pa niti ni zatrjevala, da bi bil kakšen konkreten dogovor v navedenem smislu z upnikom dejansko sklenjen. Glede na to je sodišče prve stopnje, upoštevaje 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), utemeljeno zavrnilo ugovor dolžnice v navedenem delu.
Ponudbene cene glede na dogovor o obračunu del glede na dejansko opravljeno delo in vgrajen material zato ni moč šteti kot dogovorjene cene storitve po 3. odstavku 643. člena OZ, kjer gre sicer za ceno oziroma izračun brez izrecnega jamstva za njegovo pravilnost, ki pa pogojuje upravičenje podjemnika za dodatno plačilo, to je za plačilo večje količine materiala kot je bila predvidena ob sklenitvi pogodbe in večjega obsega del od predvidenega (torej za plačilo presežnih del) s pojasnilno dolžnostjo podjemnika, da ob višjih (neogibnih) stroških obvesti naročnika takoj, ko ugotovi, da bodo nastali. Zgoraj navedeni zapis na 3. strani ponudbe pa kaže, da sta pravdni stranki plačilo po dejansko opravljenem delu in porabljenem materialu izrecno dogovorili, kar izključuje uporabo določbe 3. odstavka 643. člena OZ.
Izvršbo proti osebno odgovornemu družbeniku ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 25. čl.. Po navedeni zakonski določbi pa lahko sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave- Ur.l. RS št. 37/94 in 37/95 - člen 3, 3/3, 8, 8/2. - Ur.l. RS št. 16/2002 - člen 8.
nagrada stečajnega upravitelja - nagrada - akontacija
Pravno napačno je po oceni pritožbenega sodišča stališče, da se tudi način izplačevanja akontacij nagrade, kot je bil uveljavljen šele leta 2002, uporabi kot poračunavanje za nazaj, vse od leta 1996.
razlaga pogodbe - cena storitve - ddv (prometni davek)
Prvostopno sodišče je pravilno izpostavilo kot odločilno, da sta pravdni stranki v Pogodbah (oziroma aneksih) izrecno dogovorili, da v ceno minute ni vključen prometni davek (oziroma DDV). In ker sta dogovorili kot osnovo za delitev skupni neto prihodek, to v povezavi z dogovorom o ceni minute storitve (brez DDV) pomeni, da v delež tožeče stranke na skupnem neto prihodku ni vključen DDV, kot to (smiselno) pravilno ugotavlja prvostopno sodišče.
Davčno prevalitev predpostavlja že sam sistem DDV. Zato zanjo ni potreben kakšen poseben dogovor.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - sodba - pravni pouk - obračun zamudnih obresti
Rok, ki je določen v 1. odst. 323. čl. ZPP in po katerem mora biti pisno izdelana sodba v 30-ih dneh od izdaje, je instrukcijski rok in kršitev te zakonske določbe ni uvrščena med absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Skladno z 8. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva šteje za dokazana. Na podlagi izpovedb vseh zaslišanih je tako v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil namen pogodbenih strank takšen, da je sporna pogodba neodplačna, četudi bi sam zapis sporne pogodbe omogočal drugačen zaključek.