ZASP člen 12, 31, 81, 81/1, 103, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/7, 157a, 168. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo točka 9, 30. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) točka 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - določitev višine nadomestila - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - pravna praznina - civilna kazen po ZASP - res iudicata - odplačnost - nesklepčnost tožbe
Gre za pravno praznino tudi glede kabelske retransmisije, saj tarifa Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00014331
ZASP člen 81, 168, 168/4. ZS člen 3, 3/2. OZ člen 299, 299/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - določitev višine nadomestila - primerno nadomestilo - običajni honorar - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - pravna praznina - licenčna pogodba - honorar po licenčni pogodbi - civilna kazen - ugovor zastaranja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna poravnava
Ker (enotna) tarifa iz Pravilnika 1998 ni uporabljiva za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo, ne more biti osnova za toženkino tezo o enotnem nadomestilu za kabelsko retransmisijo glasbenih del, ne glede na to, ali se ta prenašajo preko radijskih ali televizijskih programov. Oba načina izkoriščanja avtorskih del namreč obstajata v praksi, kar izhaja že iz dejstva, da sta jih pravdni stranki uredili v ločenih licenčnih pogodbah. Toženki zato velja odgovoriti, da tožba zaradi ločenega uveljavljanja zahtevka za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo preko televizijskih programov v tej zadevi ni nesklepčna.
Pri določitvi primernega nadomestila za vtoževano obliko izkoriščanja glasbenih si lahko sodišče pomaga z vsebino sodne poravnave v zadevi med istima strankama, na katero se toženka sklicuje v pritožbi in predtem v svoji pripravljalni vlogi. Iz toženkinega povzetka njene vsebine, ki mu tožnik ne oporeka, izhaja, da sta se pravdni stranki poravnali o višini nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del preko radijskih programov v deloma istem obdobju kot v tej zadevi. Ker dogovorjena razmerja odražajo dejanska in se primernost tarife najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank, je treba izhajati iz tega, da sta stranki šteli, da je sporazumno dogovorjeno nadomestilo primerno. Tudi sicer nobena od strank ni nasprotovala njegovi primernosti.
OZ člen 198. ZASP člen 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - skupni sporazum - pravica do izjave - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - primernost tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Pogodba 2004 sicer v relevantnem obdobju ni več veljala, ker je bila odpovedana, vendar pa je treba v skladu s petim odstavkom 156. člena ZASP-B, po katerem se denarna korist oceni ob upoštevanju sporazumno dogovorjenih kriterijev, pri presoji primernosti nadomestila po enostransko sprejeti Tarifi 2007 upoštevati tudi višino nadomestila, dogovorjenega s Pogodbo 2004, na katero se je sklicevala toženka.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj po Pogodbi 2004 sprejeta merila ne odražajo primernega nadomestila, ni moč šteti, da Tarifa 2007, ki določa bistveno višje avtorsko nadomestilo kot Pogodba 2004, v okoliščinah konkretnega primera upošteva kriterije iz 156. člena ZASP-B oziroma da predstavlja obrazloženo podlago zahteve tožeče stranke za plačilo nadomestila v spornem obdobju v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP-B.
Drži pritožbena navedba, da je opredelitev meril za določitev avtorskega nadomestila s splošnim aktom, kakršen je Tarifa 2007, v skladu z načeloma pravne predvidljivosti in pravne enakosti, vendar pa je treba na drugi strani upoštevati tudi monopolni položaj tožeče stranke in s tem povezano tveganje, da določi previsoko tarifo. Tudi zato je bilo na njej breme, da poda prepričljive argumente, zakaj je v konkretnem primeru enostransko sprejeta tarifa primerna, kljub temu, da določa nadomestilo, ki je skoraj še enkrat višje od nadomestila, dogovorjenega z več let veljavno Pogodbo 2004. Ker tožeča stranka tega bremena ni zmogla, meril iz Tarife 2007 v tej zadevi ni moč uporabiti, temveč je treba pri zapolnitvi pravne praznine upoštevati merila, vsebovana v Pogodbi 2004.
DJ je izvajalec v smislu določila I. B 7. člena T 2005, ki ureja odmero nadomestila za diskoteko in gostinski obrat, kjer izvajalci nastopajo na glasbeno podlago oziroma playback.
Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV-1, tudi ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.
Temeljna predpostavka za to, da lahko kdorkoli zahteva povrnitev stroškov opomina na temelju ZPreZP-1 je, da je upnik gospodarski subjekt ali javni organ
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/7, 157a, 168, 168/3. OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/1, II/2. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) tarifna številka III.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - avtorsko zaščitena glasba - kabelska retransmisija glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - filmska glasba v avdiovizualnih delih - višina nadomestila - neobstoj veljavne tarife - pravna praznina - primerna tarifa - običajno plačilo - enako obravnavanje - civilna kazen - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V konkretnem primeru ne bi bil izpolnjen osnovni namen civilne kazni, kateremu daje bistveni poudarek dosedanja sodna praksa, ki je v tem, da bi kazen preventivno vplivala na plačilno disciplino oziroma na spoštovanje pravic (toženka do zapolnitve ugotovljene pravne praznine s strani Vrhovnega sodišča v zgoraj obravnavanih primerih sploh ni bila, niti ni mogla biti, seznanjena z vsebino svojih dolžnosti - za kakšen obseg pravic more plačevati tožniku in koliko). Ta okoliščina, glede na njeno izrazitost, v konkretnem primeru prevlada nad drugim namenom civilne kazni, tj. odškodninskim namenom.
ZIL-1 člen 121a, 121a/2, 123, 123/2, 123/2-b, 123/2-c, 123/3.
zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved uporabe znamke - izdaja začasne odredbe brez poprejšnega obvestila nasprotni stranki - povrnitev škode - licenčnina - ireverzibilna škoda - test reverzibilnosti - postopek ex parte
Zmotno je prepričanje pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje začasno odredbo v obravnavanem primeru izdati v najkrajšem možnem času brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke. Po tretjem odstavku 123. člena ZIL-1 so za primer, ko predlagatelj zahteva izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, predpisani dodatni pogoji. Predlagatelj mora izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo imetniku nastanek težko nadomestljive škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00012397
ZASP člen 74, 74/1, 103, 157. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 357.
kolektivne organizacije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - male avtorske pravice - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - televizijski program - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - tarifa, ki velja v času nastanka taksne obveznosti - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neobstoj veljavne tarife - pravna praznina - primernost tarife - prekoračitev tožbenega zahtevka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da tarifa ne ločuje kabelske retransmisije radijskih in televizijskih programov. Vendar to ne pomeni, da je odločitev napačna, ali celo, da je odločeno mimo zahtevka, pač pa le, da bo prisojeni znesek treba upoštevati v primeru, da bi za isto obdobje tožnik od toženke zahtevah še plačilo za uporabo glasbe za kabelsko retransmisijo TV programov.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VSL00013135
ZGD-1 člen 17, 23, 23/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-a, 47/2.
firma družbe - obseg preizkusa - vpis ustanovitve družbe v sodni register - zavrnitev predloga - odredba o odpravi pomanjkljivosti
Pritožbeno sodišče je opozorilo registrsko sodišče, da se pri odločanju o vpisu družbe z izbrano firmo sodišče po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 ne omeji le na kontrolo firm subjektov vpisa, ki so bili na dan vložitve predloga za vpis ustanovitve družbe (to je 28. 2. 2017), vpisani v sodni register, torej le na preizkus jasnega razlikovanja od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi ali je vpis firme skladen z določbami poglavja ZGD-1 o firmi. Glede na pritožbene navedbe pritožnika o že registrirani blagovni znamki S., s katero se opravlja dejavnost izposoje vozil in upravljanja voznih parkov, je opozorilo na relevantnost presoje dopustnosti izbrane firme subjekta vpisa po 17. členu ZGD-1.
Po presoji pritožbenega sodišča je materialno pravno pravilno in utemeljeno očitno registrsko sodišče štelo, da je firma subjekta vpisa E. d.o.o. v nasprotju z določbo 17. člena ZGD-1. Firma predlagane ustanovitve družbe je namreč nezakonita že zato, ker vsebuje registrirano blagovno znamko S.
Z odredbo Srg 2017/42389 z dne 13. 11. 2017 je registrsko sodišče skladno z drugim odstavkom 30. člena ZSReg predlagatelja pozvalo, da v 15 dneh po prejemu odredbe spremeni firmo subjekta vpisa in ustrezno spremeni spremljajoče listine, potrebne za ustanovitev družbe. V danem 15 dnevnem roku, to je do 4. 1. 2018, predlagatelj ni odreagiral na odredbo. V taki situaciji je imelo registrsko sodišče podlago za zavrnitev predloga za vpis ustanovitve družbe E. d.o.o. v tretjem odstavku 30. člena ZSReg.
Po izvedenem postopku po drugem odstavku 30. člena ZSReg registrsko sodišče ni imelo več podlage za presojo (ne) ustreznosti izbrane firme po predlogu za vpis v sodni register, saj je to presojo opravilo že pred izdajo odredbe o dopolnitvi predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00011554
ZASP člen 128, 128/2, 168. OZ člen 15. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZPP člen 7, 154, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 38, 38/6, 62.
nadomestilo za uporabo fonogramov - prireditev - glasbeni koncert - organiziranje javne prireditve - glasbeni nastopi v živo - intervalna priobčitev fonogramov medpredpo glasbenih nastopih v živo - soglasje pogodbenih strank - zavrnitev dokaznega predloga
V skladu z drugim odstavkom 3. člena SS se določbe tega sporazuma med drugim ne nanašajo na prireditve, ki so organizirane izključno ali prvenstveno zaradi javnega priobčevanja fonogramov (npr. koncerti z uporabo posnete glasbe (rave-party, nastopi DJev ...) oziroma nastopi na posneto glasbeno podlago (playback ...). To pomeni, da po SS ni mogoče odmerjati nadomestil za uporabo fonogramov v primerih, ko je priobčevanje fonogramov osrednjega pomena na določeni prireditvi.
V primeru, ko je nastop v živo na prireditvi osrednjega pomena, je pravno nepomembno, koliko skladb predvaja DJ. Število predvajanih skladb (fonogramov) ne povzroči, da je nastop DJ-a treba šteti kot pomembnejši ali vsaj enakovreden element nastopu v živo, ko iz siceršnjih okoliščin prireditve izhaja, da je nastop v živo tisti, ki je osrednjega pomena.
OZ člen 131, 131/1. ZASP člen 130, 130/1, 157, 157/4, 158, 158/2, 168, 168/1.
pravice proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - civilna kazen - civilna kazen po ZASP - neupravičena obogatitev - pravice izvajalcev glasbe - kršitev - neodvisnost sodnikov - enotna sodna praksa - primerno nadomestilo - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost )
Določbam SS 2006, ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko, s katerimi bi se toženi stranki na tako nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP. Določila SS 2006 so v tem delu v izrecnem nasprotju s kogentnimi določbami 168. člena ZASP. Zato jih sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevkov tožeče stranke ne more upoštevati (exceptio illegalis). Tožeča stranka tudi ne more zahtevati povrnitev neupravičene obogatitve, ki bi presegala višino nadomestila, ki bi ga tožeča stranka še lahko zahtevala na pravno pravilen način.
Pravni temelj za določitev višine nadomestila, odškodnine zaradi nedovoljenega predvajanja fonogramov in civilne kazni je enak. To je tarifa iz SS 2006.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/7, 157a. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife
Po prenehanju veljavnosti Memoranduma o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji iz leta 1999 in na njegovi podlagi sklenjenih licenčnih pogodb, je glede višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del nastala pravna praznina, ki jo je z odločitvijo o višini tarife oziroma nadomestila za konkreten primer dolžno zapolniti sodišče. Uporaba minimalne tarife iz Pravilnika iz leta 1998 v obravnavani zadevi ni utemeljena in je za sporno obdobje potrebno določiti plačilo, ki je običajno v smislu 81. člen ZASP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00011617
ZASP člen 130. ZPP člen 8.
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - uporaba fonograma - dokazna ocena
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je toženec javno predvajal fonograme, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na plačilo nadomestila za uporabo fonogramov pravilna.
ZIL-1 člen 47, 47/1, 119, 119/1. ZGD-1 člen 4. ZPP člen 229, 229/2.
znamka - varstvo znamke - nelojalno ravnanje - nelojalno ravnanje tožene stranke - prepoved ravnanja - blagovna znamka - neregistriran znak - prepoved uporabe znaka - prepoved uporabe znamke
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da se v okviru varstva pravic, ki jih daje znamka, ne more zahtevati prepovedi ravnanj, ki merijo na prevzemanje naročnikov revij s strani tožene stranke, in podobne marketinške prijeme tožene stranke. Tožeča stranka je zahtevala prepoved uporabe znakov ali znamk, ki jih je uporabljala prva toženka, in ne prepovedi takšnih, po njenih trditvah nelojalnih ravnanj. Z znamko se namreč varuje zgolj uporaba določenega znaka (prvi odstavek 47. člena ZIL-1). Varstvo se ne razteza še na grafično oblikovanje naslovnice revij ali na grafično in vsebinsko oblikovanje revij kot celote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010843
ZIL-1 člen 18, 123, 123/1, 123/2. ZPP člen 163, 163/1, 163/3, 224, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) člen 97, 97/3, 106, 106/1. ZIZ člen 11, 11/1, 29a, 38, 38/8.
evropski patent - pravočasna zahteva za povrnitev stroškov - stroški odločitve o začasni odredbi - veljavnost patenta - uporaba slovenskega prava - ugovorni postopek - regulacijska začasna odredba
V sodni praksi se je že izoblikovalo stališče, da regulacijska začasna odredba močno ščiti upnika še pred pravnomočno odločitvijo v rednem postopku. Argumenti upnika morajo biti torej močnejši in prepričljivejši od dolžnikovih. Zato sodišče ne sme slepo slediti trditvam upnika, da zadošča, da predlagatelj izkaže za verjetno, da je imetnik pravice iz patenta. Čim se pojavijo argumenti, ki zamajejo veljavnost patenta, so ti močan argument zoper verjetno izkazano veljavnost patenta upnika. Slednje pa v konkretnem postopku izhaja iz med strankama nespornega dejstva, da je bil patent ˋ573 s strani oddelka za ugovore pri EPU razveljavljen ter da ta odločitev še ni pravnomočna.
Sodišče druge stopnje ne pritrjuje stališču v odgovoru na pritožbo dolžnika, da bi lahko zahteval dolžnik povrnitev stroškov postopka zavarovanja najkasneje v 30-tih dneh po končanem postopku zavarovanja. Dolžnik bi moral namreč pričakovati odločitev o predlagani začasni odredbi potem, ko je odgovoril na predlog in je upnik tudi odgovoril na njegov odgovor na predlog. V skladu s tretjim odstavkom 163. člena ZPP bi moral dolžnik v postopku zavarovanja zahtevati povrnitev stroškov pravočasno že v svoji vlogi z dne 26. 10. 2017. Vedno namreč obstaja možnost, da bo sodišče postopek odločanja o začasni odredbi, ki je bila predlagana pred vložitvijo tožbe, po izmenjavi vlog med strankama praviloma zaključilo brez naroka, ki v tem postopku ni obligatoren.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010904
ZVK člen 2, 2-5, 2-10, 13, 13/2, 13/2-5, 13/2-10, 26, 26/1, 26/2, 27. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) člen 9, 9/1, 9/2, 9/2-b, 9b, 9b/2, 96a, 97, 97/1, 98, 98/1a, 102, 102/2. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 6, 6/1. ZPP člen 181, 216, 216/1. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 299, 299/2. ZIL-1 člen 47, 47/1, 121, 121/1, 121a. ZPOmK-1F člen 4, 4/3.
blagovna znamka skupnosti - nelojalna konkurenca - razlikovalni učinek blagovne znamke - kršitev blagovne znamke - prepoved uporabe logotipa - prepoved uporabe spletne strani - prepoved uporabe menija jedi - zmeda v javnosti - enotni evropski trg - dobri poslovnimi običaji - franšizna pogodba - kršitev avtorske pravice - odškodnina - malomarno ravnanje - licenčnina - primerno nadomestilo - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - objava sodbe
Okoliščina, da naj bi obstajal enoten trg EU za odločanje o obstoju nelojalne konkurence ne more biti pravo merilo. Zamejitev trga je treba opraviti glede na konkretne okoliščine, ne pa glede na normativno odločitev o vzpostavitvi enotnega trga.
Ne glede na fonetično razliko sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča ob bolj splošni („globalni“) presoji splošnega vtisa vidnostna in vsebinska podobnost tolikšni, da je zmeda v javnosti verjetna. Upoštevati je bilo treba pri tem povsem enako dejavnost obeh strank. Razlogi za podobnost so zlasti tile: enaka dominantna beseda „wok“, uporaba kvadrata s temeljno živo oranžno barvo in zaobljenimi robovi, beli grafični in besedni elementi, ki so vsi stilizirani in razmeroma preprosti.
Tožeča stranka je ima mednarodno verigo restavracij za hitro prehrano, vendar še ne v Sloveniji. Ta veriga sicer ni tako poznana kot kakšne druge, deluje pa v razmeroma velikem številu držav EU, med njimi pa tudi v večini večjih držav članic EU. Iz tega razloga je v drugačnem položaju, kot če bi na primer nastopala zgolj na enem samem, nemara tudi povsem krajevno omejenem trgu. Kot takšna je prisotna tudi na slovenskem trgu, kjer je lahko ponudnica franšize ali pa lahko sama, preko hčerinske družbe, ponuja blago in storitve. Vendar to ni edini razlog. Povprečen slovenski porabnik, kot tudi povprečen turist lahko pozna verigo restavracij tožeče stranke iz drugih držav. Tega pritožba ne izpodbija. Na takšen način je tožeča stranka prisotna na trgu gostinskih storitev v Ljubljani že sedaj. Tožeča stranka torej nastopa na trgu tudi tako, in torej ne le kot ponudnica franšize.
Prvostopenjsko sodišče je res zavrnilo del zahtevkov tožeče stranke zato, ker tožena stranka ni kršila avtorske pravice tožeče stranke. Avtorskopravno varstvo in varstvo pred nelojalno konkurenco pa imata vsak svoj ločen pravni temelj. Zato je mogoče varovati pred nelojalno konkurenco tudi takšne označbe in podatke, ki jih uporablja tožeča stranka, ki sicer ne uživajo avtorskopravnega varstva. V obrazložitvi prvostopenjske sodbe torej ni nobenega nasprotja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010687
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4.
dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - zapisnik o inšpekcijskem pregledu - predvajanje glasbe - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Ker sta bila izpoved terenskega zastopnika ter zapisnik, ki ga je napravil ob terenskem ogledu, dokazni temelj tožbenih trditev, je, ko je sodišče prve stopnje omajalo verodostojnost teh dveh dokazov, uspeh tožbenih trditev ostal na trhlih nogah. Že to bi ob dejstvu, da tožeča stranka nosi dokazno breme, pravzaprav zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Stranka, ki svojih trditev ne uspe dokazati prek izvedbe lastnih dokazov, tj. teh, katerih izvedbo je sama predlagala, namreč zelo težko uspe v postopku tako, da se sklicuje na dokazni rezultat, ki ga je prinesla izvedba dokazov, predlaganih s strani nasprotne stranke.
znamka - izbris znamke iz registra - prepoved uporabe znaka - podobnost znakov - prijava znamke v slabi veri - varstvo znamke - primerjava znakov - materialnopravno vprašanje
Imetnik znamke lahko praviloma prepreči uporabo enakega ali podobnega znaka za enako ali podobno blago ali storitve. Z znamko podeljeno varstvo pa praviloma preko teh mej ne sega; izjeme glede blaga ali storitev veljajo za ugledne in znane znamke.
Tožeča stranka v pritožbi presoje in ugotovitev prvostopenjskega sodišča glede nepodobnosti znamk sploh ne izpodbija, temveč skuša utemeljiti svojo pritožbo s tem, da so (na obeh revijah) „uporabljene enake barve in postavitve znaka in naslovnice ter celotna vsebina revije“. Tega pa se z znamko ne varuje. Z znamko se varuje izključno znak, in ne konkretno oblikovanje revije.
Primerjava podobnosti znamk je povsem materialnopravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče. Tudi izvedenca za odločanje o materialnopravnih vprašanjih ni mogoče postaviti.
farmacevtski proizvodi - znamka - tožba na izbris znamke iz registra - tožba na prepoved uporabe znaka - zmeda v javnosti - vizualna in fonetična podobnost znakov - slušna podobnost znakov - zmotna uporaba materialnega prava
Na področju farmacevtskih znamk je običajno, da se kot znamka registrira beseda, ki uporabnikom omogoča hitro povezavo proizvoda z aktivno sestavino, boleznijo ali organom, katerega zdravljenju je proizvod namenjen, prav zaradi lažje prepoznave zdravilne učinkovine in namena uporabe. Prag razlikovalnega učinka je pri farmacevtskih znamkah nižji, kot pri ostalih znamkah. Tovrstne znamke imajo šibek razlikovalni značaj. Praksa je, da že majhna razlika med znakoma zadošča za neobstoj zmede v javnosti.
Ne glede na to, ali so farmacevstski pripravki izdani na zdravniški recept ali ne (vključno z zdravili za vsakodnevno uporabo za blažje motnje in manjše zdravstvene težave), jih je treba šteti za izdelke, pri nakupu katerih ima potrošnik, ki je razmeroma dobro obveščen ter razumno pozoren in preudaren, povišano stopnjo pozornosti.
Dejstvo, da gre za enobesedna znaka, ki se začneta na črko R in vsebujeta iste črke ne zadošča za ustvarjanje vtisa podobnosti med znakoma.
javna priobčitev komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - kolektivna organizacija
Odgovor na vprašanje, ali so se na prireditvi predvajali komercialni ali nekomercialni fonogrami, ni stvar terenskega zastopnika, od katerega tudi ni mogoče pričakovati, da bi znal pojasniti, katera glasba se predvaja in kje jo je mogoče najti.
Bistveno je, ali je šlo za glasbo, posneto in izdano v komercialne namene, ki je dostopna in ponujena javnosti v razumni količini. Ker je sodišče ugotovilo, da zvočni posnetek ni bil izdan z namenom tržne eksploatacije, temveč v namene izobraževanja udeležencev K., ne more biti deležen pravnega varstva komercialnega fonograma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00009158
ZASP člen 30, 81, 153, 156, 156/2, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 157/7. OZ člen 198. ZASP-B člen 26, 26/4. ZPP člen 285.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - avtorske pravice - male avtorske pravice - radijska dejavnost - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - podlaga za odmero nadomestila - višina nadomestila - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - tarifa SAZAS - skupni sporazum - materialno procesno vodstvo
Tarifa 98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.