KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZPrCP člen 107, 107/2, 107/9, 108. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 266, 266/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - strokovni pregled
Poročilo o toksikološki preiskavi temelji na analizi vzorcev krvi in urina, ki jih je obdolženec oddal v okviru strokovnega pregleda, ki mu ga je utemeljeno in zakonito odredil policist. V skladu z devetim odstavkom 107. člena ZPrCP.
Podlago za odvzem telesnih tekočin daje tudi drugi odstavek 266. člena ZKP, ki določa, da se odvzem krvi in druga zdravniška dejanja, ki se po pravilih zdravniške znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve dejstev, pomembnih za kazenski postopek, smejo opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se pregleda, razen če bi zaradi tega nastala škoda za njegovo zdravje. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da bi bilo treba toksikološko poročilo izločiti zaradi kršitve prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in četrtega odstavka 109. člena ZP-1 (ki sicer urejata pogoje za izdajo plačilnega
V skladu s prvim odstavkom 107. člena ZPrCP policist ne le upravičen, pač pa dolžan neposrednemu udeležencu prometne nesreče odrediti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola.
Odredbe za odvzem telesnih tekočin pa niso protiustavne, kot trdi pritožnik, saj temeljijo na zakonskih podlagah, s katerimi je zakonodajalec uredil izjeme, ko je mogoče poseči v pravico do nedotakljivosti človekove telesne celovitosti zaradi interesa varstva pravic drugih, v konkretnem primeru zaradi varovanja drugih udeležencev cestnega prometa in tudi zaradi interesa pregona kaznivih dejanj v cestnem prometu.
Izjava o strinjanju z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom ni bistvenega pomena za pridobitev dokaza o vožnji pod vplivom alkohola. Če bi obdolženec izjavil, da se z rezultatom ne strinja, bi se postopek v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZPrCP (če obdolženec ne bi bil udeležen v prometni nesreči) nadaljeval bodisi z odreditvijo preizkusa z etilometrom bodisi z odreditvijo strokovnega pregleda. Ker pa je bil obdolženec neposredni udeleženec prometne nesreče, bi mu policist v primeru nestrinjanja odredil le strokovni pregled, kot to določa deveti odstavek 107. člena ZPrCP. Če bi odklonil strokovni pregled, pa bi se štelo, da se strinja s prvotno ugotovljenim rezultatom (drugi odstavek 107. člena ZPrCP).
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazni - priznanje krivde - olajševalna okoliščina - omilitev kazni - denarna kazen - koristoljubnost - namen kaznovanja - varnostni ukrep odvzem predmetov - obligatorni odvzem predmetov
Ne drži navedba zagovornikov, da bi bilo potrebno priznanje upoštevati kot posebno olajševalno okoliščino in obtožencu izreči milejšo kazen. Glede na določbo 50. člena KZ-1 sodišče sme odmeriti kazen pod predpisano mejo, kar pomeni, da to lahko stori, ni pa dolžno. Obtoženec je posedoval večjo količino raznovrstne droge, med drugim kar 191,24 gramov heroina, pa tudi kokain, ekstazi (MDMA), konopljo in hašiš. Ob takšni količini in raznovrstnosti droge se priznanje ne izkaže za relevantno, še posebej glede na dejstvo, da je bila droga zasežena v bivališču in avtomobilu obtoženca.
Sodišče prve stopnje je obtoženca obsodilo zaradi hrambe večje količine droge v avtomobilu in na njegovem domu zaradi nadaljnje prodaje. Pri tem ni dvoma, da je drogo hranil zato, da se drogo proda in s tem zasluži, torej zaradi koristoljubnosti, kot je to praviloma pri izvršitvi obravnavanega kaznivega dejanja. Kljub ugotovljeni koristoljubnosti pa iz izpodbijane sodbe in spisovnega gradiva ne izhaja, da bi državno tožilstvo očitalo in dokazalo pridobitev obsežnejše premoženjske koristi ali boljše premoženjsko stanje obtoženca. Obtoženec je brez zaposlitve ali bistvenega premoženja, trenutno v priporu, prestati pa bo moral še izrečeno zaporno kazen. Na podlagi navedenega se tako izkaže, da je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki ni izreklo denarne kazni, ustrezna, saj slednja ob izrečeni zaporni kazni ni potrebna za dosego namena kaznovanja iz 45.a člena KZ-1.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je zaseženih 15.610,00 EUR v celoti last obtoženca in mu jih je odvzelo na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1, saj bi sicer s tem denarjem lahko kupil prepovedane droge in pripomočke za njihovo razpečevanje ter tako ponovil kaznivo dejanje. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bil denar shranjen v sefu, v katerem se je nahajala tudi droga. Sam kraj nahajanja ne more kazati, da je bil denar namenjen poslom z drogo, saj gre za običajen kraj hrambe večje količine denarja, ravno tako pa tudi ni nenavadno, da je obtoženec drogo hranil v sefu, saj jo je imel na tak način zagotovo varno shranjeno. Prvenstveno je za izvršitev kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1 namenjena sama droga, za katero je že po petem odstavku 186. člena KZ-1 predpisan obvezen odvzem. Gotovina oziroma denar ali drugi predmeti so lahko šele posredno namenjeni izvršitvi tega kaznivega dejanja. Glede na vse možnosti, za katere je bil denar lahko hranjen, ni izkazano, da je bil uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje ali da bi z njim nastal.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - denarna kazen - izgon tujca iz države - fakultativni odvzem predmetov
V obravnavani zadevi ne gre za primer iz drugega odstavka 51. člena KZ-1, saj stranke niso sklenile sporazuma in tudi državna tožilka na predobravnavnem naroku ni predlagala omilitve kazni za primer, če obtoženec dejanje prizna, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje očitno kazen omililo na podlagi druge alineje 50. člena KZ-1, ker naj bi bile podane posebne olajševalne okoliščine in sicer priznanje, ki utemeljuje izrek omiljene kazni, kar pa ne drži.
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na razpoložljive dokaze na podlagi 73. člena KZ-1 ugotoviti, če je telefon last obtoženca in če je bil uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje, ob tem pa bi moralo upoštevati načelo sorazmernosti, kot ga določa drugi odstavek 70. člena KZ-1. Dejansko stanje je tako v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno in posledično izpodbijana sodba nima razlogov o bistvenih dejstvih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072764
ZKP člen 496, 496/2. KZ-1 člen 70a, 70a/1.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa - odklanjanje zdravljenja (terapije) - nevarnost storitve kaznivega dejanja - komisija za fakultetna izvedenska mnenja
Izvedenec še vedno ugotavlja, da pri storilcu ni mogoče ugotoviti sodelovanja pri prejemanju psihofarmakoterapije in da slednjo storilec odklanja, kar pojasnjuje z vsebinskimi motnjami mišljenja. Kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, izvedenec tudi v tokratnem mnenju pri preiskovancu ni ugotovil pomembnejšega izboljšanja zdravstvenega stanja in so tako pri njem še vedno prisotne nanašalno preganjalne blodnje, urejene v sistem, do katerih storilec ne vzpostavlja kritičnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073274
KZ-1 člen 48a, 51, 51/2, 51/2-2, 73, 73/2, 308, 308/2, 308/3, 308/8. ZKP člen 285c, 285č, 330.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - uporaba omilitvenih določil - izgon tujca iz države - obligatornost izreka stranske kazni - odvzem predmeta
Čeravno je obdolženi po poklicu šofer oziroma taksist z uradno registrirano dejavnostjo, to nikakor ne pomeni, da lahko s prevozi potnikov na območju EU kot sostorilec soprispeva k izvrševanju kriminalnega početja. V nasprotnem bi namreč nezakonite prevoze migrantov v in po območju EU legitimno izvajali izključno šoferji oziroma taksisti z ustrezno registrirano dejavnostjo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072942
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neplačilo obveznosti
Takšne okoliščine, ki so omogočale vsaj delno poplačilo dolgovanega zneska, je prvostopenjsko sodišče na strani obsojenca ugotovilo od pravnomočnosti sodbe pa vse do poteka roka za izpolnitev posebnega pogoja, pri čemer je obsojenec tudi na naroku, na katerem je bil zaslišan, zatrjeval, da bo dolg po delih poravnal in kot prvi datum vračila obroka navajal 18. 3. 2023. Vendar iz teh obljub ni bilo nič in so bile zavajajoče.
V skladu s prvim odstavkom 355. člena ZKP sme sodišče sodbo opreti le na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Ker sodišče na glavni obravnavi ni prebralo Poročila o toksikološki preiskavi in se obtoženi o tem dokazu ni mogel izjasniti, na ta dokaz pa je oprlo odločbo o izreku varnostnega ukrepa odvzem vozniškega dovoljenja, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZKP. Vzroki za izrek tega varnostnega ukrepa morajo biti trajne narave, kar pomeni, da se pri presoji voznikove sposobnosti za varno vožnjo upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v cestnem prometu, zaradi katerega ga je potrebno izločiti iz prometa kot nevarnega voznika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073297
ZKP člen 285e, 285e/1. ZFU člen 16, 40. ZP-1 člen 58, 58/3, 67, 67/1. ZDavP-2 člen 41. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 3.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - dokaz iz drugega postopka - davčni inšpekcijski postopek - prekrškovni postopek - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma - izvedba naroka - substanciran dokazni predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz ustaljenega stališča sodne prakse, po katerem dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Dokaze, pridobljene v nekazenskih postopkih, je tako treba izločiti iz kazenskega spisa le, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Pritožbeno sodišče opozarja, da zgolj taksativno naštevanje določb Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in določil Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), brez kakršnekoli utemeljitve obstoja konkretnih kršitev v obravnavanem kazensko mladoletniškem postopku, na zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati.
Ob tem, ko se prvostopenjskemu sodišču ni porajal dvom v sposobnost ml. A. A. razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje, ne gre zanemariti dejstva, da na morebitno okrnitev teh sposobnosti procesni udeleženci niso opozorili, torej niti zagovornik, ki ne pojasni, čemu obstoj subjektivnega znaka kaznivih dejanj, ki bremenita ml. A. A, pod vprašaj izpostavlja šele pred pritožbenim sodiščem, pri čemer za izražene trditve o stanju drugačne duševne prisebnosti tako mladoletnika kot oškodovanca pa ne predloži nobenega dokaza.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00073564
KZ-1 člen 86, 86/8.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja dejanskega stanja - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - namen kaznovanja - pozitivna prognoza - osebne okoliščine
Osebne okoliščine, na katere se obsojeni vnovič sklicuje v pritožbi, tj. zdravljenje odvisnosti od alkohola, zaposlitev in sprememba osebnega vedenja, same po sebi ne morejo vzdržati kot utemeljen in prepričljiv razlog za alternativno prestajanje kazni, kot je to pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
Pritožbeno izpostavljeno poudarjanje, da je takoj po inkriminiranem dogodku obsojeni oškodovanemu poklical reševalce in mu je za storjeno žal, pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more omajati. V nasprotnem namreč storilcem kaznivih dejanj, ki se za izvršeno kaznivo dejanje pokesajo in se odločijo svoje življenje urediti tako, da se zaposlijo in vključijo v ustrezen medicinsko terapevtski program, zaporne kazni sploh ne bi bilo smiselno izreči.
V osmem odstavku 308. člena KZ-1 je določeno, da se prevozno sredstvo, uporabljeno za prevoz ene ali več oseb, ki prepovedano prehajajo mejo ali ozemlje, odvzame, če je storilčeva last. Odvzem vozila, ki je last obtoženca in ki ga je uporabil pri storitvi kaznivega dejanja, je v skladu s citiranim zakonskim določilom obvezen. Okoliščine, ki jih obtoženi navaja v pritožbi (težke premoženjske razmere, huda bolezen žene, skrb za družino) zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00072679
KZ-1 člen 87, 87/1, 87/2. ZKP člen 129a, 129a/6.
sprememba denarne kazni v zapor - izvršilni postopek - denarna kazen - neizterljivost
Če je obsojenec tujec, ki je bil v Republiki Sloveniji pri izvrševanju kaznivega dejanja le v tranzitu in ga na RS ne veže nič ter tu nima prihodkov in premoženja, sodišče ni dolžno čakati na izid izvršilnega postopka, ki bi bil sam sebi namen.
Dejstvo, da tuja država zavrne izvršitev denarne kazni, je razumna podlaga za zaključek, da denarne kazni ni mogoče prisilno izterjati (niti) v tujini in pa posledično spremembo v kazen zapora.
umor - poskus - umor na zahrbten način - nizkotni nagibi
Obtoženec je oškodovanki poskušal vzeti življenje na zahrbten način, saj je stopil proti njej in nakazal, da jo namerava objeti, nato pa jo je z nožem zabodel v predel pod desnim rebrnim lokom, s čimer je izničil zaupanje oškodovanke, ki napada ni zaznala niti pričakovala.
Ravnanje, motivirano z intenzivnimi čustvi sovraštva, saj je oškodovanka zavrnila obtoženčeve želje in predstave v partnerskem razmerju z njo, je ravnanje pogojeno z nizkotnim nagibom v smislu 4. točke 116. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072285
ZKP člen 358, 358/3. KZ-1 člen 228, 228/1.
oprostilna sodba - dejanje ni dokazano
Kot pravilno izpostavljeno v točki 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, zgolj na podlagi finančnega stanja družbe A. d.o.o. oziroma denarnih sredstev na računih, odprtih pri BANKI 1 d.d. (negativno stanje) in BANKI 2 d.d. (pozitivno stanje, ki pa ni zadoščalo za poplačilo drugega računa oziroma skupnega zneska obeh, pod obtožbo navedenih računov) ter v zvezi s tem izvedenih številnih dokazov, ne gre utemeljeno sklepati, da bi obdolženi (že ob naročilu, kot zatrjevano po obtožbi) lahko predvidel, da obveznosti družbe A. d.o.o. v dogovorjenem roku ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Pritožbeno namreč ostane prezrta izpoved C. C. tudi v delu, ko je glede zadevnih računov jasno in določno povedala, da inkriminirana računa nista bila plačana, ker sta bila oba predmet reklamacije, ki pa niso bile rešene.
Posledično je vso nadaljnje pritožbeno polemiziranje o obstoju finančnih sredstev, zadostnih za vsaj delno plačilo zapadlih računov družbe D., odvečno in predvsem brez teže, ki bi lahko omajala pravilnost prvostopenjsko sprejetih zaključkov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072995
KZ-1 člen 22, 22/2, 49, 49/2, 122, 122/1. ZKP člen 314, 314/1, 315, 315/1, 315/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pripombe na zapisnik o glavni obravnavi - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - celovita dokazna ocena - dvom v nepristranskost sojenja - način nastanka poškodb - silobran - pravilna dokazna ocena - odmera kazenske sankcije
V zapisnik o glavni obravnavi se praviloma vpisuje bistvena vsebina njenega poteka (prvi odstavek 314. člena ZKP). Le izjemoma, če gre za posebno pomembne izjave, se vpišejo dobesedno. Po prvem odstavku 315. člena ZKP mora biti zapisnik končan na koncu zasedanja, podpišeta pa ga predsednik senata in zapisnikar. Stranke imajo pravico pregledati končani zapisnik in njegove priloge, podati pripombe glede vsebine in zahtevati njihov popravek (drugi odstavek 315. člena ZKP). Iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi bila obdolženemu preprečena pravica pregledati zapisnike in dati pripombe, povezane z njihovo vsebino, pa tudi pritožba kaj takšnega ne zatrjuje. V kolikor obdolženi pripadajočih mu procesnih pravic ni izkoristil, je to stvar njegove osebne odločitve in ne nepravilnega postopanja prvostopenjskega sodišča.
JAVNA NAROČILA - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL00075699
ZJN-3 člen 27, 27/1, 27/1-8, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-5. ZP-1 člen 8. KZ-1 člen 31, 31/1, 32, 32/2. ZPVPJN člen 20.
javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - izjeme - skrajna sila - dejanska zmota - zahtevek za revizijo - predlog Državni revizijski komisiji - Državna revizijska komisija
Izjema iz 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 je podana, kadar je javno naročilo nujno za takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči. Navedeno pomeni, da se ta izjema lahko uporabi pod pogojem, da je najprej nastala nesreča, zaradi katere neposredno grozi škoda, ki jo je potrebno preprečiti. Ni pa te izjeme možno uporabiti za preprečitev nastanka nesreče.
Za obstoj pravne zmote mora biti izkazan upravičen razlog za nepoznavanje prava, upravičenega razloga pa ni, kadar storilec ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v širšem njegovem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravila.
Obdolženec je imel na voljo možnost, ki mu jo je ponujal 20. člen ZPVPJN, ki predvideva možnost, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ali ustavitev postopka javnega naročanja ali zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.
Sodišče prve stopnje pri obtožencu ni ugotovilo obteževalnih okoliščin, težo obravnavanega kaznivega dejanja pa je precenilo (gre za skupino treh tujcev), obtoženec pa še ni bil obsojen za kazniva dejanja. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ocenilo, da bo tudi najnižje predpisana zaporna kazen tj. treh let zapora dosegla namen kaznovanja in je v tem delu poseglo v izpodbijano sodbo.
Ker zagovornik obtoženega B. B. utemeljeno uveljavlja, da je izrečena zaporna kazen temu obtožencu previsoka, iz izpodbijane sodbe pa izhaja, da je enake okoliščine, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije, upoštevalo tudi pri soobtoženemu A. A., ki mu je tudi izreklo zaporno kazen v trajanju treh let in šestih mesecev, je pritožbeno sodišče ravnalo po uradni dolžnosti tudi v korist tega obtoženca (privilegij pridruženja - beneflcium cohaesionis). S tem je bilo treba preprečiti, da bi bilo v pravnomočni sodbi kljub enakemu dejanskemu in pravnemu stanju različno odločeno glede posameznih soobtožencev, za katera je bila v enotnem postopku izdana ena sodba, kot je to primer v obravnavani zadevi.
V zvezi z zasegom predmetov velja, da morajo policisti, če pri izvajanju pooblastil policije naletijo na predmete, ki jih je treba zaseči v skladu z ZKP, ravnati v skladu s tem zakonom in ne v skladu z ZNPPol. Le-ta se lahko uporablja glede pooblastil za uspešno opravo policijske naloge v skladu z ZKP. Ni mogoče uporabiti policijskih pooblastil iz ZNPPol, ki nasprotujejo določbam ZKP, ker bi na takšen način oragni pregona zaobšli zakonske garancije kazenskega postopka.