ZDR člen 83, 83/2, 86, 86/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 244, 244/2.
znaki kaznivega dejanja - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - obrazložitev odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev z razlogom
Tožnik je bil kot zakoniti zastopnik odgovoren za zakonito poslovanje družbe in dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja, vendar pa je s tem, ko je drugi družbi odobril koriščenje posojila, čeprav je vedel, da ta družba nima nobenega premoženja, in ne da bi posojilo ustrezno zavaroval, kršil obveznosti iz delovnega razmerja (ki ima vse znake kaznivega dejanja), tako da mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 318. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2. ZTLR člen 28, 72, 72/2.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pravno odločilna dejstva – priposestvovanje – dobra vera
Pojem dobrovernosti ima materialnopravno naravo. Ocena, da je posest dobroverna, mora torej temeljiti na določenih dejanskih ugotovitvah. Trditev, ki bi omogočale materialnopravni zaključek o dobrovernosti tožnikove posesti, pa tožba ni vsebovala. Ni bilo trditev o tem, na kakšni podlagi je tožnik nastopil posest. Tožba, ki ne vsebuje vseh pravnoodločilnih dejstev, katerih celota daje podlago za utemeljenost tožbenega zahtevka, je nesklepčna.
Glede na to, da odškodnina leasingodajalcu škode, ki mu je nastala, ne sme presegati, je bilo potrebno v skladu s tretjim odstavkom 266. člen ZOR od vsote leasing obrokov odšteti vrednost predčasno vrnjenega predmeta leasinga. Tožena stranka je odštela vrednost vozila, kot jo je ocenil izvedenec V. K., to je 22.934,42 EUR. Tudi v pritožbi tožena stranka sicer vztraja pri upoštevanju tega izvedenskega mnenja, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v primeru izvedenskega mnenja izvedenca K. za predpravdno (s strani tožene stranke naročeno) strokovno mnenje. Kot tako pa ni dokaz (marveč del trditvenega gradiva tožene stranke) in ga sodišče tudi ni dolžno obravnavati kot dokaz.
Glavna obveznost je tista obveznost, zaradi katere sta pravdni stranki sklenili pogodbo in z izpolnitvijo katere se je uresničil njen namen (causa) ter realizirala bistvena pričakovanja pogodbenih strank. V konkretnem primeru je predmet in s tem glavna obveznost tožeče stranke določena v 1. členu pogodbe. Vse ostale obveznosti tožeče stranke v tej pogodbi (tako obveznost izročitve garancije kot izročitev menice) so le postranske akcesorne obveznosti, s katerimi tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, da plača opravljeno delo. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti pa tudi z načelom prepovedi zlorabe pravic in mu sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Ugovor neizpolnitve lahko (uspešno) uveljavlja le tista pogodbena stranka, ki je dolžna pozneje kakor druga stranka ali vsaj obenem z njo, nikakor pa ne stranka, ki mora izpolniti prva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda s plačilom – odpravnina – odškodnina – odpovedni rok
Novela ZDR-A je sicer skrajšala zakonsko določene odpovedne roke (in sicer za delavca, kot je tožnik in ki ima najmanj 15 let in manj kot 25 let delovne dobe, z 75 na 60 dni), vendar se ta sprememba začne uporabljati šele z dnem uveljavitve in začetka uporabe spremembe pravice do nadomestila za primer brezposelnosti za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. V času podaje tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi veljaven ZZZPB še ni bil spremenjen, tako da bi moralo sodišča prve stopnje šteti, da je tožnik upravičen do daljšega odpovednega roka (kot je veljal pred spremembo ZDR).
Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti, eno od temeljnih načel pravdnega postopka. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora.
V primeru, če trditve nasprotne stranke kažejo na spornost relevantnih dejstev, sodišče tožeče stranke v okviru načela materialno procesnega vodstva ni dolžno posebej opozarjati na dopolnitev trditev in predlaganih dokazov, saj bi s tem poseglo v razpravno načelo, preseglo meje nepristranskosti in bi lahko ovrglo uspeh nasprotne stranke.
Glede na dejstvo, da je do prenosa pristojnosti prišlo na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani ter da je tožeča stranka pooblastilo za pravdo dala odvetniku z območja svojega sedeža, odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo povračilo odvetniških stroškov za odvetnika, ki ima svoj sedež zunaj območja sodišča, pri katerem je tekel postopek, pravilna.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s popravnim sklepom z dne 11. 01. 2010 popravljen le stroškovni del (II. točka izreka sodbe) odločitve v sodbi z dne 23. 12. 2009. V samo odločitev o glavni stvari (I. točka izreka sodbe) popravni sklep ni posegel. Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari bi tako tožena stranka lahko izpodbijala le s pritožbo zoper sodbo. To narekuje ločeno obravnavanje pritožbe zoper sodbo in pritožbe zoper popravni sklep; saj odločitev o pritožbi zoper popravni sklep ne vpliva na odločitev o pritožbi zoper sodbo in obratno. Tako se pritožbeno navajanje tožene stranke, da bi moralo sodišče najprej odločiti o pritožbi zoper popravni sklep, izkaže za neutemeljeno.
Izvedba dokaza z izvedencem brez njegovega neposrednega zaslišanja na obravnavi, le s prečitanjem izvedenskega mnenja, kljub zahtevi stranke za dopolnitev izvedenskega mnenja, predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Kršeno je načelo neposrednosti in načelo kontradiktornosti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 135, 149, 150, 171.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – dokazovanje – eventualna maksima – kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje prepozno predlagan dokaz izvedlo in nanj oprlo izpodbijano odločitev, je podan pritožbeni razlog po prvem odstavku 339. člena ZPP, ugotovljena bistvena kršitev določb je lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Tožnik je prepoznim navedbam in predlaganim dokazom tožene stranke ugovarjal že pred sodiščem prve stopnje.
Stranski intervenient je priglasil stroške za sestavo obvestila, s katerim je obvestil sodišče prve stopnje, da vstopa v pravdo, ter za sestavo vloge, s katero je priglasil stroške postopka. Do priglašenih stroškov za navedeni pravdni dejanji je upravičen in sicer za vsako po 20 točk.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – možnosti za nadaljnjo zaposlitev – rok za podajo odpovedi – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero
Prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je bistven element obstoja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru je poslovni razlog nastal pred spremembo akta o sistemizaciji, na katero se sklicuje tožena stranka, in sicer že takrat, ko je tožnik prenehal opravljati delo vzdrževalca (za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) in je pričel z delom na čistilni napravi. Da bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi (za delo vzdrževalca) zakonita, bi jo morala tožena stranka podati v šestih mesecih od tedaj dalje.
To, kar tožena stranka navaja kot izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP, je v bistvu nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, ne more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev.
ZFPPIPP člen 59, 301, 301/2, 301/4, 392. ZPP člen 205.
prekinitev pravdnega postopka – osebni stečaji – prenehanje razloga za prekinitev – nadaljevanje postopka
V obravnavanem primeru, ko je sodišče ugotovilo, da terjatev tožeče stranke še ni bila predmet preizkusa stečajnega upravitelja, je zato odločitev sodišča, da se postopek nadaljuje z dnem 24.8.2010, ko je pravdo prevzela stečajna upraviteljica, preuranjena. Vse dokler se namreč stečajni upravitelj o utemeljenosti upnikove terjatve v stečajnem postopku ne izjavi, ni mogoče presoditi pravnega interesa tožeče stranke za nadaljevanje pravdnega postopka, saj ni jasno, ali bo stečajni upravitelj prijavljeno terjatev priznal ali jo prerekal.
spor majhne vrednosti – pravočasnost predlaganja dokazov – upoštevni pritožbeni razlogi
Tožeči stranki sta že v tožbi in v prvi pripravljalni vlogi predlagali vpogled v fotografijo odstranjene table, torej ta dokaz uveljavljali pravočasno, pravočasno ponudbo dokaza pa nato tudi dejansko izpolnili oziroma materializirali.
odškodninska odgovornost delavca – konkurenčna prepoved – elementi odškodninskega delikta
Toženec naj bi v času zaposlitve pri tožeči stranki nagovarjal stranke, da kupijo dodatke in belo tehniko prek njega osebno in ne prek trgovine, in v ta namen sprejemal denar, s čimer naj bi kršil konkurenčno prepoved. Za povrnitev škode, ki naj bi tožeči stranki zaradi opisanega ravnanja toženca nastala, bi morala tožeča stranka tožbo vložiti v 3 mesecih, odkar je izvedela za opravljanje dela.
Z zamudno sodbo ni bilo odločeno o že razsojeni stvari, saj je bila tožniku s pravnomočno sodbo določena odpravnina po takrat znanih podatkih o plači. Z drugo pravnomočno sodbo pa je bila tožniku določena nova višina plače, ki je podlaga za obračun in izplačilo odpravnine, tako da je v tej zadevi tožnik vtoževal še razliko med odpravnino po prvi pravnomočni sodbi in odpravnino, ki mu gre na podlagi višje plače, o tej razliki pa še ni bilo odločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068156
ZPP člen 285, 339, 339/1, 458, 458/1.
dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev postopka – materialno procesno vodstvo – stroški upravljanja – individualizacija terjatve – delni uspeh
Ker višine stroškov upravljanja tožeča stranka (upravnik) ne navaja, jih od iztoževanih obratovalnih stroškov ni mogoče oddvojiti. Seštevanje obratovalnih stroškov je zahtevno in dolgotrajno matematično opravilo, pravilnost njegovega rezultata pa vprašljiva - zaradi količine podatkov in zato, ker podatki niso povzeti in zbrani, ampak jih je treba iskati v razdelilnikih. Tožeča stranka, ki te podatke računalniško obdeluje in ima zbrane, bi jih bila dolžna predložiti, da bi se tožena stranka tudi do tega dejstva (seštevka obratovalnih stroškov) lahko opredelila. Zaradi količine teh podatkov, je tudi njihov seštevek eno od relevantnih dejstev, ki ga tožeča stranka ni navedla in s tem preprečila delni uspeh zahtevka.
Zaradi količine uveljavljanih terjatev je tudi njihov seštevek lahko eno od relevantnih dejstev; zlasti v primeru, ko ta seštevek omogoča njegovo oddvojitev od drugega dela zahtevka, glede katerega je uspeh drugačen. Neaktivnost sodišča pri odpravljanju te pomanjkljivosti predstavlja relativno bistveno kršitev postopka, ob določenih pogojih pa zaradi omejitve možnosti obravnavanja pred sodiščem lahko tudi absolutno bistveno kršitev postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da tožena stranka za tožnika ni vodila evidence prisotnosti na delu, da mu v pogodbi o zaposlitvi ni določila delovnega časa in da je dopuščala, da si sam razporeja delovni čas ter da delo opravlja izven prostorov družbe, očitek o petdnevnem neopravičenem izostanku z dela ni utemeljen.
OZ člen 346,347-357, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. ZPP člen 216.
zastaranje - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku - terjatve upravnikov - terjatve za dobavljeno energijo - gospodinjske obveznosti
„Ratio legis“, ki se skriva v ozadju določbe 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, je enak: gre za zagotavljanje pravne varnosti, preprečevanje kopičenja dolgotrajnih in zapletenih sporov pred sodišči ter v tem smislu zaščita etažnih lastnikov, ki stroškov ne plačujejo neposredno dobaviteljem, temveč upravniku. Zakonodajalec je z določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ etažnim lastnikom omogočil uveljavljanje zastaranja nasproti upravniku z enakim zastaralnim rokom, kot če bi zastaranje uveljavljali neposredno nasproti dobaviteljem (v tem primeru prav tako velja enoletni zastaralni rok – 1. točka prvega odstavka 355. člena OZ). Nesprejemljivo bi bilo, če bi bili etažni lastniki glede zastaranja nasproti upravniku v slabšem položaju kot nasproti dobaviteljem, saj gre vsebinsko za identične pravne odnošaje. Tudi upravniki (kot v obravnavanem primeru tožnica) namreč opravljajo svojo dejavnost kot pridobitno dejavnost, zaradi česar je od njih upravičeno pričakovati izdatno skrbnost pri uveljavljanju svojih pravic.