overitev lažne vsebine - sklenitev zakonske zveze - namen skupnega življenja - lažno prikazovanje dejstev - spravljanje organa v zmoto
Namen skupnega življenja ne spada med pogoje za samo sklenitev zakonske zveze in izdajo listine o njeni sklenitvi. Zato tudi če obdolženi in njegova žena M. že takrat nista imela namena živeti skupaj, tega nista lažno prikazovala in spravljala v zmoto pristojni organ, kar pomeni, da v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni najti tega, za njegov obstoj potrebnega znaka.
Glede na dejstvo, da je do prenosa pristojnosti prišlo na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani ter da je tožeča stranka pooblastilo za pravdo dala odvetniku z območja svojega sedeža, odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo povračilo odvetniških stroškov za odvetnika, ki ima svoj sedež zunaj območja sodišča, pri katerem je tekel postopek, pravilna.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s popravnim sklepom z dne 11. 01. 2010 popravljen le stroškovni del (II. točka izreka sodbe) odločitve v sodbi z dne 23. 12. 2009. V samo odločitev o glavni stvari (I. točka izreka sodbe) popravni sklep ni posegel. Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari bi tako tožena stranka lahko izpodbijala le s pritožbo zoper sodbo. To narekuje ločeno obravnavanje pritožbe zoper sodbo in pritožbe zoper popravni sklep; saj odločitev o pritožbi zoper popravni sklep ne vpliva na odločitev o pritožbi zoper sodbo in obratno. Tako se pritožbeno navajanje tožene stranke, da bi moralo sodišče najprej odločiti o pritožbi zoper popravni sklep, izkaže za neutemeljeno.
V konkretnem primeru je dolžina meje za predlagatelja in nasprotnega udeleženca enaka, drugih razlogov, ki bi vplivali na odločitev o stroških postopka pa ni. Odločitev o delitvi stroškov na polovico je zato pravilna.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – plača – regres za letni dopust – odpravnina – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je imel pri toženi stranki v tekočem letu 33 dni letnega dopusta, ki jih ni mogel izkoristiti zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal na podlagi 112. člena ZDR, torej iz razlogov, ki so bili na strani tožene stranke. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je upravičen do odškodnine, ki po svoji naravi predstavlja nadomestilo, kar pomeni, da za sklepčnost tožbe ni treba navedb o elementih odškodninske odgovornosti tožene stranke.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožnik za nastanek nesreče pri delu (udarec žice v oko) ni soodgovoren, saj mu pri rezanju žice ni mogoče očitati premajhne skrbnosti oziroma neprevidnosti. Ta bi bila podana, če bi bil tožnik opozorjen na možnost „vzmetnega efekta“ in na to, kako se nevarnosti poškodbe izogniti, pa se po napotkih tožene stranke ne bi ravnal. Teh napotkov pa mu tožena stranka ni podala, tožnik, ki je sicer imel na razpolago vsa zaščitna sredstva, pa glede na mnenje sodnega izvedenca pri tem delu ni potreboval zaščitnih očal. Iz tega razloga presoja sodišča prve stopnje o njegovem soprispevku k nastanku škode, ni pravilna.
pritožba – pooblastilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč
Odvetnik, ki je bil po odločbi sodišča določen za nudenje brezplačne pravne pomoči zgolj za svetovanje in zastopanje pred delovnim sodiščem na prvi stopnji v postopku, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje, niti kasneje ni predložil listine – pooblastila za zastopanje. Ker za zastopanje pred pritožbenim sodiščem ni predložil oziroma izkazal pooblastila, je treba pritožbo šteti za nedovoljeno in jo zavreči.
ZPP člen 318. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2. ZTLR člen 28, 72, 72/2.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pravno odločilna dejstva – priposestvovanje – dobra vera
Pojem dobrovernosti ima materialnopravno naravo. Ocena, da je posest dobroverna, mora torej temeljiti na določenih dejanskih ugotovitvah. Trditev, ki bi omogočale materialnopravni zaključek o dobrovernosti tožnikove posesti, pa tožba ni vsebovala. Ni bilo trditev o tem, na kakšni podlagi je tožnik nastopil posest. Tožba, ki ne vsebuje vseh pravnoodločilnih dejstev, katerih celota daje podlago za utemeljenost tožbenega zahtevka, je nesklepčna.
OZ člen 174, 174/2, 179. ZPP člen 163, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek - denarna renta – predpostavke odškodninske terjatve – vzročna zveza – izguba delovne zmožnosti – nezmožnost za delo – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pogodba o delu - invalidnina – kapitalizirana renta- bistvene kršitve določb pravdnega postopka - protispisnost
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje morajo biti tudi za utemeljenost zahtevka za premoženjsko škodo – izgubljen zaslužek podane vse predpostavke splošnega civilnega delikta: nedopustno škodljivo dejstvo, škoda, vzročna zveza in odškodninska odgovornost oškodovalca. Za pravilno materialnopravno presojo, ali je v posledici škodnega dogodka nastopila delna ali popolna nezmožnost za delo, je treba upoštevati oškodovanca kot celoto, brez razmejevanja težav, ki jih je imel predvsem zaradi pretežno hrome desne roke že pred škodnim dogodkom. Bistvenega pomena je presoja o tem, kakšno spremembo je povzročil škodni dogodek, ali je tožnik, ki je delo raznašalca časopisa lahko pred škodnim dogodkom v celoti opravljal, torej je za to delo bil v celoti delovno zmožen, tudi sedaj to delo še zmožen opravljati.
Glavna obveznost je tista obveznost, zaradi katere sta pravdni stranki sklenili pogodbo in z izpolnitvijo katere se je uresničil njen namen (causa) ter realizirala bistvena pričakovanja pogodbenih strank. V konkretnem primeru je predmet in s tem glavna obveznost tožeče stranke določena v 1. členu pogodbe. Vse ostale obveznosti tožeče stranke v tej pogodbi (tako obveznost izročitve garancije kot izročitev menice) so le postranske akcesorne obveznosti, s katerimi tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, da plača opravljeno delo. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti pa tudi z načelom prepovedi zlorabe pravic in mu sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Ugovor neizpolnitve lahko (uspešno) uveljavlja le tista pogodbena stranka, ki je dolžna pozneje kakor druga stranka ali vsaj obenem z njo, nikakor pa ne stranka, ki mora izpolniti prva.
stroški postopka - stroški za zastopanje - ZOdvT - odmera nagrade odvetniku - izplačilo nagrade iz državnega proračuna
36. člen ZOdvT se nanaša na vse primere, ko je treba izplačati nagrado postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku, ne glede na to, ali je bil pri zastopanju svojih strank uspešen ali ne.
Izvedba dokaza z izvedencem brez njegovega neposrednega zaslišanja na obravnavi, le s prečitanjem izvedenskega mnenja, kljub zahtevi stranke za dopolnitev izvedenskega mnenja, predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Kršeno je načelo neposrednosti in načelo kontradiktornosti.
ZFPPIPP člen 59, 301, 301/2, 301/4, 392. ZPP člen 205.
prekinitev pravdnega postopka – osebni stečaji – prenehanje razloga za prekinitev – nadaljevanje postopka
V obravnavanem primeru, ko je sodišče ugotovilo, da terjatev tožeče stranke še ni bila predmet preizkusa stečajnega upravitelja, je zato odločitev sodišča, da se postopek nadaljuje z dnem 24.8.2010, ko je pravdo prevzela stečajna upraviteljica, preuranjena. Vse dokler se namreč stečajni upravitelj o utemeljenosti upnikove terjatve v stečajnem postopku ne izjavi, ni mogoče presoditi pravnega interesa tožeče stranke za nadaljevanje pravdnega postopka, saj ni jasno, ali bo stečajni upravitelj prijavljeno terjatev priznal ali jo prerekal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – možnosti za nadaljnjo zaposlitev – rok za podajo odpovedi – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero
Prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je bistven element obstoja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru je poslovni razlog nastal pred spremembo akta o sistemizaciji, na katero se sklicuje tožena stranka, in sicer že takrat, ko je tožnik prenehal opravljati delo vzdrževalca (za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) in je pričel z delom na čistilni napravi. Da bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi (za delo vzdrževalca) zakonita, bi jo morala tožena stranka podati v šestih mesecih od tedaj dalje.
ZDR člen 6, 6.a, 41, 44, 184. OZ člen 131, 147, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobbing – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka je tožnika izključevala iz vsakdanje komunikacije, ignorirala je njegove pobude, želje po razgovoru in mu onemogočala skupno delo. S tem je delovala v nasprotju z obveznostjo, ki ji jo je nalagal 44. čl. ZDR. Povzročila je, da se je tožnik v posledici njenega protipravnega ravnanja na delovnem mestu počutil nekoristnega in razvrednotenega, zaradi česar se je občutno poslabšal njegov psihični in zdravstveni položaj. Zaradi tega je odškodninsko odgovorna za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 8, 8/1.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka določb o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ni spoštovala in tožnici ni zagotovila ustrezne zaščitne opreme. Iz tega razloga je odgovorna za škodo, ki jo je tožnica (čistilka v bolnišnici) utrpela, ker se je okužila s TBC. Res pri tožnici ni prišlo do izbruha bolezni v aktivni obliki, vendar pa je tudi zaradi latentne okužbe z virusom TBC utrpela strah, fizične bolečine ter nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem in začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da tožena stranka za tožnika ni vodila evidence prisotnosti na delu, da mu v pogodbi o zaposlitvi ni določila delovnega časa in da je dopuščala, da si sam razporeja delovni čas ter da delo opravlja izven prostorov družbe, očitek o petdnevnem neopravičenem izostanku z dela ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068156
ZPP člen 285, 339, 339/1, 458, 458/1.
dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev postopka – materialno procesno vodstvo – stroški upravljanja – individualizacija terjatve – delni uspeh
Ker višine stroškov upravljanja tožeča stranka (upravnik) ne navaja, jih od iztoževanih obratovalnih stroškov ni mogoče oddvojiti. Seštevanje obratovalnih stroškov je zahtevno in dolgotrajno matematično opravilo, pravilnost njegovega rezultata pa vprašljiva - zaradi količine podatkov in zato, ker podatki niso povzeti in zbrani, ampak jih je treba iskati v razdelilnikih. Tožeča stranka, ki te podatke računalniško obdeluje in ima zbrane, bi jih bila dolžna predložiti, da bi se tožena stranka tudi do tega dejstva (seštevka obratovalnih stroškov) lahko opredelila. Zaradi količine teh podatkov, je tudi njihov seštevek eno od relevantnih dejstev, ki ga tožeča stranka ni navedla in s tem preprečila delni uspeh zahtevka.
Zaradi količine uveljavljanih terjatev je tudi njihov seštevek lahko eno od relevantnih dejstev; zlasti v primeru, ko ta seštevek omogoča njegovo oddvojitev od drugega dela zahtevka, glede katerega je uspeh drugačen. Neaktivnost sodišča pri odpravljanju te pomanjkljivosti predstavlja relativno bistveno kršitev postopka, ob določenih pogojih pa zaradi omejitve možnosti obravnavanja pred sodiščem lahko tudi absolutno bistveno kršitev postopka.
spor majhne vrednosti – pravočasnost predlaganja dokazov – upoštevni pritožbeni razlogi
Tožeči stranki sta že v tožbi in v prvi pripravljalni vlogi predlagali vpogled v fotografijo odstranjene table, torej ta dokaz uveljavljali pravočasno, pravočasno ponudbo dokaza pa nato tudi dejansko izpolnili oziroma materializirali.
OZ člen 346,347-357, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. ZPP člen 216.
zastaranje - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku - terjatve upravnikov - terjatve za dobavljeno energijo - gospodinjske obveznosti
„Ratio legis“, ki se skriva v ozadju določbe 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, je enak: gre za zagotavljanje pravne varnosti, preprečevanje kopičenja dolgotrajnih in zapletenih sporov pred sodišči ter v tem smislu zaščita etažnih lastnikov, ki stroškov ne plačujejo neposredno dobaviteljem, temveč upravniku. Zakonodajalec je z določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ etažnim lastnikom omogočil uveljavljanje zastaranja nasproti upravniku z enakim zastaralnim rokom, kot če bi zastaranje uveljavljali neposredno nasproti dobaviteljem (v tem primeru prav tako velja enoletni zastaralni rok – 1. točka prvega odstavka 355. člena OZ). Nesprejemljivo bi bilo, če bi bili etažni lastniki glede zastaranja nasproti upravniku v slabšem položaju kot nasproti dobaviteljem, saj gre vsebinsko za identične pravne odnošaje. Tudi upravniki (kot v obravnavanem primeru tožnica) namreč opravljajo svojo dejavnost kot pridobitno dejavnost, zaradi česar je od njih upravičeno pričakovati izdatno skrbnost pri uveljavljanju svojih pravic.