• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1135/2007
    17.12.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0006109
    ZPILDR člen 9, 28, 30, 30/1, 32, 32/1, 38. ZVITIZR člen 159. OZ člen 376, 1060.
    inovacija – koristni predlog – nagrada za koristni predlog
    Skladno s pravilnikom tožene stranke se plačila oziroma nagrade za inovacijo določajo od vsakoletne gospodarske koristi, pri čemer nagrada za koristni predlog (kar je s strani tožnika izumljen sistem mazanja drsnih ležajev na dizelskih lokomotivah) pripada avtorju največ za dobo enega leta izkoriščanja koristnega predloga v praksi. Že iz te določbe je razvidno, da je nagrada za koristni predlog odvisna od gospodarske koristi, ki jo prinaša izkoriščanje koristnega predloga, zaradi česar ni mogoče šteti, da je bil tožnik s prejemom simbolične nagrade poplačan v celoti.
  • 22.
    VSK sodba Cp 700/2008
    16.12.2008
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003938
    SPZ člen 66, 70. ZNP člen 112. ZPP člen 154.
    uporaba solastne stvari – ureditev razmerij med solastniki – razdelitev solastne stvari – pravdni stroški – načelo uspeha strank
    Tožnika zahtevata izpraznitev celotnega stanovanja in njegovo celotno izročitev. Torej ne zahtevata samo tisto, za kolikor naj bi nasprotni stranki pri uporabi presegali svoj delež. Ker nepremičnina očitno ni razdeljena tako, da bi toženki iz nasprotne tožbe lahko uporabljali le svojemu solastninskemu deležu ustrezen del (tega namreč pritožnika ne trdita), je tožbenemu zahtevku nemogoče ugoditi niti delno, niti v celoti.
  • 23.
    VSK sodba Cp 723/2008
    16.12.2008
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0004633
    OZ člen 153, 153/3, 171, 171/1, 179. ZVZD člen 9, 9/2.
    objektivna odškodninska odgovornost - delna oprostitev odgovornosti - sokrivda oškodovanca - lažja malomarnost
    Objektivno odgovorna oseba je namreč deloma prosta svoje odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo. Za oprostitev odgovornosti pa zadošča vsaka oškodovančeva krivda, tudi lažja oblika malomarnosti, konkretne okoliščine, ko je ugotovljena premajhna pazljivost tožnika, pa utemeljujejo sklep, da je podana sicer sokrivda, vendar le v okviru 10%.
  • 24.
    VSL sklep I Kp 1193/2008
    16.12.2008
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0023161
    KZ člen 218, 218/1.
    izsiljevanje – prisiljenje – protipravna premoženjska korist – izterjava dolga
    Kaznivo dejanje izsiljevanja je posebno kaznivo dejanje prisiljenja. Storilec ima pri tem dejanju namreč namen, da s silo ali grožnjo pridobi protipravno premoženjsko korist ali izterja dolg. Za obstoj kaznivega dejanja ni potrebno, da bi storilec premoženjsko korist dejansko pridobil. S silo ali resno grožnjo izterjan dolg mora pomeniti dejansko obstoječi dolg, sicer bo šlo za prvo obliko izsiljevanja, torej za pridobitev protipravne premoženjske koristi. Obstoječi dolg se lahko izterja z izsiljevanjem zase ali za drugo osebo. Takšen dolg seveda ni protipravna premoženjska korist. Med uporabljeno silo ali grožnjo ter oškodovančevim ravnanjem mora biti vzročna zveza.
  • 25.
    VDS Sodba in sklep Pdp 565/2007
    16.12.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005023
     
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
    Tožena stranka po prejemu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožečih strank ni mogla zakonito podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, saj pogodbe o zaposlitvi, ki je zaradi odpovedi že prenehala veljati, ni mogoče še enkrat odpovedati.
  • 26.
    VSK sklep Cp 453/2008
    16.12.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003640
    ZPP člen 17, 460, 461, 461/1.
    sodna pristojnost – pristojnost arbitraže – določnost pogodbe o arbitraži
    Katere so tiste odločitve, v zvezi s katerimi naj bi pritožbe reševala arbitražna komisija, iz statuta ni mogoče ugotoviti. Da bi bil sodni postopek v določenem sporu izključen zaradi pristojnosti arbitraže, pa bi morala pogodba (dogovor) o arbitraži jasno določiti, glede reševanja katerih sporov je predvidena.
  • 27.
    VSK sodba in sklep Cp 774/2008
    16.12.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004616
    ZD člen 132, 142. ZOR člen 45, 214, 361, 414, 454. ZPP člen 105, 182, 184, 339, 339/2-14. OZ člen 376, 395, 1060. ZZK-1 člen 31. ZUstS člen 44.
    predpogodba - prodajna pogodba - sodediči - solidarna odgovornost za zapustnikove dolgove - položaj sodedičev v sporu - določnost dajatvenega tožbenega zahtevka - popolnost tožbe
    V konkretnem primeru je več sodedičev, ti pa so nerazdelno odgovorni za dolgove zapustnice. Zakonsko je predpisana (navzven) solidarnost, kar je v korist upnika, torej tožnika. Ta tožbenega zahtevka tako ni oblikoval, lahko bi zahteval plačilo dolga bodisi od katerega solidarnega dolžnika, ali pa poljubno porazdelil obveznost med vse sodediče po deležih, ki bi jih lahko tudi sam določil. Ti namreč v takem sporu nimajo položaja enotnih sospornikov.
  • 28.
    VSK sodba Cp 768/2008
    16.12.2008
    KMETIJSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004652
    ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. OZ člen 512, 512/1.
    promet s kmetijskimi zemljišči - zakonita predkupna pravica - uporaba pravil OZ o pogodbeni predkupni pravici - kršitev predkupne pravice - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe s tretjim in sklenitev pogodbe z njim - izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa na tretjega
    Zakon o kmetijskih zemljiščih ureja tudi promet s kmetijskimi zemljišči. Določena je zakonita predkupna pravica. Pri uveljavljanju zakonite predkupne pravice je treba upoštevati splošne določbe OZ, torej čl. 507 do 513. V konkretnem primeru toženka s tožnikom pogodbe ni bila pripravljena skleniti, naknadno, po vložitvi tožbe pa je nepremičnino odtujila. Predkupni upravičenec ima pravico do tožbe po 1. odst. 512. čl. OZ. Tožnik kot predkupni upravičenec je glede na specifično ureditev po ZKZ sicer ob vložitvi tožbe pravilno zahteval sklenitev prodajne pogodbe, ko pa je zvedel za odtujitev, in je s tožbo, v drugem postopku izpodbijal darilno pogodbo, uveljavljal ničnost. Tak zahtevek pa ni skladen z zahtevami 512. čl.. Vendar pa je treba v vsakem primeru postaviti glede na določbo 512. čl. OZ tudi zahtevek, s katerim se izpodbija zemljiškoknjižni vpis, ki je bil opravljen v korist tretjega.
  • 29.
    VSK sodba Cp 436/2008
    16.12.2008
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0004634
    OZ člen 131.
    odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
    Pritožba ne napada odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da porodnica, ki naj bi bila po tožbenih trditvah vir okužbe, ni bila okužena z virusom herpesa. To pa pomeni, da do škode ni moglo priti na zatrjevan način. Strinjati se je sicer s tožečo stranko, da bi bilo v primeru, da bi bil vzrok okužbe zunanji, vseeno mogoče sklepati tudi na neko zvezo med ravnanjem zavarovanca tožene stranke in škodo (čeprav seveda ni nujno, da bi bila ta zveza pravno relevantna), vendar tožeča stranka ni dokazala niti, da bi bil vir okužbe sploh zunanji.
  • 30.
    VSL sklep I Cpg 1010/2008
    15.12.2008
    STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
    VSL0055597
    ZGD-1 člen 295, 295/1, 296, 296/3, 295, 295/1, 296, 296/3.
    sklic skupščine na zahtevo manjšine - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine
    Sklic skupščine je mogoče zahtevati samo glede vprašanj, ki so v pristojnosti odločanja skupščine, pri čemer mora biti izkazana korist družbe od sprejetja predlaganih sklepov. Ker predlagatelja v svoji zahtevi nista z ničemer utemeljila koristi družbe od ponovnega potrjevanja že sprejetih sklepov na predhodni skupščini, katerih nista v predlogu niti konkretizirala, to pomeni, da nista ponudila ustrezne trditvene podlage, na podlagi katere bi sodišče prve stopnje moralo postopati skladno s 3. odstavkom 296. člena ZGD-1. Predlog predlagateljev je zato vsebinsko nesklepčen.

     
  • 31.
    VSC sklep Cp 1230/2008
    12.12.2008
    nepravdno pravo
    VSC0002221
    ZNP člen 70. ZDZDR člen 39.
    pridržanje v psihiatrični bolnici - zdravljenje - posebni nadzor - brez privolitve osebe
    Po čl. 70 ZNP ogrožanje zdravja ni pridržalni razlog.

    Po čl. 39 ZDZDR pa je pridržalni razlog le hujše ogrožanje zdravja.

     
  • 32.
    VSC sklep EPVDp 150/2008
    12.12.2008
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC0002239
    ZP-1 člen 22, 22/3, 163, 163/4, 163/10, 202a, 202a/1, 22, 22/3, 163, 163/4, 163/10, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 189, 189/1, 189/2, 189/3, 189, 189/1, 189/2, 189/3.
    prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - absolutno bistvene kršitve - prepoved reformatio in peius
    Sodišče prve stopnje je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za A, B, G in H kategorije motornih vozil, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa ugotovilo, da ima storilec vozniško dovoljenje za B, G in H kategorijo motornih vozil. Pritožbeno sodišče je ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da je storilcu prekrška izreklo prenehanje za B, G in H kategorije motornih vozil, ne pa tudi za A kategorijo. Iz spisovnega gradiva sicer izhaja, da storilec sploh nima vozniškega dovoljenja za A kategorijo motornih vozil, temveč za kategorijo A do 50 km/h, vendar bi v primeru, če bi pritožbeno sodišče omenjeno bistveno kršitev odpravilo tako, da bi pri navedbi kategorije A popravilo v pravilno A do 50 km/h, kršilo prepoved spremembe v škodo storilca (reformatio in peius) predpisano v X. odst. 163. čl. ZP-1.

     
  • 33.
    VSM sodba I Kp 594/2008
    12.12.2008
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSM0020700
    KZ člen 50, 133, 133/1, 133/2, 145, 145/1, 146, 146/1, 50, 133, 133/1, 133/2, 145, 145/1, 146, 146/1.
    lahka telesna poškodba - grdo ravnanje - ogrožanje varnosti, predkaznovanost - sprememba kazenske sankcije
    Utemeljena je pritožba obdolženca, ki graja kazensko sankcijo, ki mu jo je sodišče prve stopnje izreklo z napadeno sodbo. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno upoštevalo obdolženčevo predkaznovanost kot obteževalno okoliščino, ko je navedlo, da je obdolženi prvi dve kaznivi dejanji storil v času, ko je bil kazenskopravno obravnavan zaradi podobnih kaznivih dejanj, saj tega ni mogoče šteti kot obteževalne okoliščine. Kot obteževalna okoliščina se lahko šteje le pravnomočna sodba, ki je bila obdolžencu izrečena pred storitvijo kaznivih dejanj, kar je v obravnavanem primeru bilo le pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti na škodo M.K., katerega je dejansko storil v preizkusni dobi. Navedeno pa je tudi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, vendar pa je tej okoliščini dalo preveliko težo, ko se je odločilo za izrek zaporne kazni. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo obdolženčevo težko zdravstveno stanje, kot to izhaja iz zdravniške dokumentacije, na katero se obdolženi sklicuje tudi v pritožbi. Obdolženi je invalidski upokojenec, skrbi pa tudi za nedoletnega otroka, kar ni za spregledati, kljub temu, da ga je v obravnavani zadevi ogrožal. Glede na navedeno, po oceni pritožbenega sodišča obstajajo okoliščine, ki omogočajo izrek pogojne obsodbe, ker se lahko utemeljeno pričakuje, da obdolženi ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, saj je od prvih dveh preteklo že več kot štiri leta. Zato je pritožbeno sodišče obdolžencu izreklo pogojno obsodbo ob splošnem pogoju, da v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja, kot je to razvidno iz izreka te sodbe, saj je prepričano, da bo že izrečeno opozorilo ob zagroženi kazni tako vplivalo na obdolženca, da ta več ne bo ponavljal kaznivih dejanj.

     
  • 34.
    VSC sklep PRp 757/2008
    12.12.2008
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC0002235
    ZIKS-1 člen 8, 8/1, 24, 24/1, 25, 8, 8/1, 24, 24/1, 25. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 161, 161/2, 202c, 202c/2, 202c/3, 155, 155/1, 155/1-8, 161, 161/2, 202c, 202c/2, 202c/3.
    uklonilni zapor - vloga storilca - odložitev izvrševanja uklonilnega zapora - nadomestitev globe - absolutna bistvena kršitev postopka
    Po vsebini predstavlja storilčeva vloga tako prošnjo za odložitev izvrševanja uklonilnega zapora, kot tudi predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo zato prošnjo za odlog obravnavati po določbah 25. člena ZIKS-1 in o njej odločiti z odločbo izdano po pravilih ZUP, predlog za nadomestitev pa bi moralo sodišče prve stopnje obravnavati v skladu 202c.čl. ZP-1 in o njem odločiti s sklepom.

    Če storilec v vlogi ne navaja takšnih dejstev, ki bi kazala na obstoj kateregakoli od razlogov za odložitev po čl. 24/I ZIKS-1, to ne pomeni, da njegove vloge ni šteti kot prošnjo za odložitev in jo zato sploh ne obravnavati, pač pa je v takšnem primeru njegova prošnja neutemeljena in jo je zato potrebno zavrniti.

     
  • 35.
    VSM sodba I Kp 385/2008
    12.12.2008
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSM0020694
    KZ člen 217, 217/1, 217/2, 217, 217/1, 217/2. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/1, 358, 358-3, 372, 372-3, 378, 378/1, 378/4, 394, 394/1, 92, 92/2, 96, 96/1, 358, 358-3, 372, 372-3, 378, 378/1, 378/4, 394, 394/1. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 99, 99/9, 99/9-3, 90, 90/1, 90/1-4, 99, 99/9, 99/9-3, 90, 90/1, 90/1-4, 99, 99/9, 99/9-3.
    absolutno zastaranje kazenskega pregona -velika premoženjska korist - novi in stari zakon
    Po novem Kazenskem zakoniku (KZ-1) je nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona za dejanje, opisano v prvi in drugi alinei, zato kazenski pregon za obravnavano kaznivo dejanje ni več dopusten. Vsako dejanje, opisano v prvi in drugi alinei, ne predstavlja njegovih kvalificiranih oblik, ker ni dosežena velika premoženjska korist, tako da je kazenski pregon za vsako posamezno dejanje, opisano v prvi in drugi alinei absolutno zastaral. Člen 99 v 3. točki devetega odstavka določa višino velike premoženjske koristi, ki mora v času storitve kaznivega dejanja presegati znesek 50.000,00 EUR, kar pa obdolženec z dejanjem, opisanem v prvi in drugi alinei ni izpolnil, saj sta glede na navedeno podani le temeljni obliki obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, za katero pa nastopi po KZ-1 absolutno zastaranje pregona, ko preteče deset let od storitve kaznivega dejanja.

     
  • 36.
    VSL sklep I Cpg 1068/2008
    12.12.2008
    civilno procesno pravo
    VSL0007698
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 30, 30/2, 32, 32/2, 32/2-6, 108, 108/1, 180, 180/1, 180/2, 19, 19/1, 19/2, 30, 30/2, 32, 32/2, 32/2-6, 108, 108/1, 180, 180/1, 180/2.
    pristojnost - stvarna pristojnost - nepopolnost tožbe - predhodni preizkus tožbe - narava spornega razmerja
    Da bi se okrožno sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbe lahko pravilno opredelilo do svoje stvarne pristojnosti, morajo biti iz tožbe razvidne vse dejanske okoliščine, od katerih je odvisna stvarna pristojnost sodišča, ki bo odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ena od tovrstnih okoliščin je lahko tudi narava spornega razmerja, iz katerega tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo. Navedena okoliščina je namreč odločilna v tistih primerih, ko zakon na določeno naravo spora veže pristojnost posameznega sodišča (2. odstavek 30. člena in 2. odstavek 32. člena ZPP).

     
  • 37.
    VDSS sodba in sklep Pdp 128/2008
    11.12.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004706
    ZHKS člen 22, 22/3. ZPPSL člen 99.
    denarna terjatev – stečaj delodajalca – kreditno-hranilna služba
    Ker se za stečaj kreditno-hranilnih služb uporabljajo predpisi, ki urejajo prisilno poravnavo in stečaj, iz katerih izhaja, da po zaključku stečajnega postopka in izbrisu družbe iz sodnega registra ustanovitelji ne odgovarjajo za morebitne obveznosti družbe, tožnica ne more svoje terjatve zoper nekdanjega delodajalca – kreditno-hranilno službo – po zaključenem stečajnem postopku uveljavljati zoper tožene stranke – ustanoviteljice.
  • 38.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1052/2008
    11.12.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004523
    SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet člen 45.
    pogodbena kazen – kolektivna pogodba
    Pravno podlago za izplačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, predstavlja določba kolektivne pogodbe, ki je veljala v trenutku prenehanja delovnega razmerja.
  • 39.
    VSL sklep I Cpg 771/2007
    11.12.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0061899
    ZPP člen 394, 394-9, 394-10. ZIL člen 19, 100, 100/1. Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine člen 6bis, 6bis/3.
    obnova postopka – pravnomočna sodba – blagovna znamka
    Omenjena sodba Okrožnega sodišča v Mariboru ne more predstavljati razloga za obnovo postopka iz 9. točke 394. člena ZPP, ker se odločitev v tem sporu v ničemer ni opirala nanjo in se tudi ni mogla, saj je bila izdana šele po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi. Tudi z oceno prvostopnega sodišča, da ta sodba ne more predstavljati novega dejstva oziroma dokaza iz 10. točke 394. člena ZPP se pritožbeno sodišče strinja. Prvostopno sodišče pravilno kot odločilno izpostavlja, da je bilo v sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru ugotovljeno enako, kot je v smislu predhodnega vprašanja v tem sporu odločilo že prvostopno sodišče.
  • 40.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1327/2007
    11.12.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004557
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – preklic odpovedi – nadaljevanje delovnega razmerja
    Ker je delodajalec na podano odpoved pogodbe o zaposlitvi vezan oziroma ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče preklicati le, če s tem delavec izrecno soglaša, ni mogoče na podlagi poziva tožene stranke, naj se tožnica vrne na delo, šteti, da gre za nadaljevanje delovnega razmerja. Iz tega razloga kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je tožnica zavrnila pogovor s toženo stranko, ni zakonita.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>