ZKP člen 269, 269/1-2. KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - vezanost na opis dejanja v obtožnem aktu - izvajanje dokazov - zaslišanje soobdolženca kot priče
Obtožencu se očitata obe alternativni obliki kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1, (1) ukvarjanje s tem, da tujce, ki nimajo dovoljena za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji nezakonito spravlja na njeno ozemlje in jih po njem prevaža in (2) da je skupino takih tujcev za plačilo nezakonito spravil čez mejo države, pri čemer prva alternativna oblika "ukvarjanje", v opisu kaznivega dejanja ni konkretizirana.
Pritrditi je sicer stališču sodišča prve stopnje, da je sodišče vezano na konkretni opis dejanja v obtožbi ter da abstraktni del obtožnice ni nujna sestavina le-te, vendar pritožbeno sodišče izpostavlja, da je pomembno, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja v obtožnici izhajajo iz konkretiziranega opisa obtoženčevega dejanja. Ker iz konkretizacije in razlogov izpodbijane sodbe izhaja pravilno ugotovljena oblika očitanega kaznivega dejanja "za plačilo", je pritožbeno sodišče zaradi doslednosti oziroma uskladitve med abstraktnim in konkretnim delom izreka sodbe, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je iz abstraktnega dela krivdoreka izpustilo opis, ki se nanaša na alternativno obliko "ukvarjanja". Glede na navedeno v pritožbi zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00059912
SPZ člen 66, 66/1. OZ člen 190, 190/1. URS člen 35, 36, 36/1.
varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika - varstvo solastnine v razmerju med solastniki - pravica do posesti solastne nepremičnine - izključitev solastnika iz posesti - pravica solastnika do posesti - posest in uporaba stvari v solastnini - prostovoljna izselitev solastnika - menjava ključavnice - uporabnina in uporaba solastne stvari - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - nedopustna pritožbena novota - pravica do nedotakljivosti stanovanja
Zmotno je pritožbeno stališče, da tožnik zaradi dejstva, da se je sam odselil iz stanovanja, nima varstva iz naslova svoje solastninske pravice. Odselitev tožnika iz stanovanja toženke ne opravičuje do popolne izključitve tožnika od uporabe sporne nepremičnine v obsegu, ki ustreza tožnikovemu solastniškemu deležu. Tožnik kot solastnik, četudi bivši izvenzakonski partner toženke, ima pravico do souporabe sporne nepremičnine. Ravnanje zamenjave ključavnice brez izročitve ključev nove ključavnice, ki ima za posledico popolno izključitev tožnika kot solastnika iz souporabe solastne stvari, predstavlja protipravno vznemirjanje tožnikove solastninske pravice.
Ker toženka nesorazmernega posega v svoje ustavne pravice v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, je njeno tovrstno sklicevanje v pritožbi prepozno.
Solastnikova obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku ni obveznost, ki bi izhajala neposredno iz njegove solastninske pravice (66. člen SPZ). Takšna obveznost nastane šele tedaj, ko je podan položaj neupravičene obogatitve. Upravičenost zahtevka za plačilo uporabnine je treba presojati tako, da vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo vsebinsko napolnimo s preteklimi ravnanji solastnikov, ki jih ovrednotimo v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava (iz 3., 5. in 11. člena OZ) ter načela izravnalne pravičnosti.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Pri zaključku ne/obstoja duševne motnje ter hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja gre za ugotavljanje dejanskih okoliščin, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje medicinske stroke. Z njim sodišče ne razpolaga, zato se za ugotovitev teh dejstev praviloma izvede dokaz z izvedencem psihiatrične stroke, čemur je prvostopno sodišče sledilo tudi v obravnavanem primeru in določilo izvedenca psihiatrične stroke.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - podaljšanje pridržanja - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - pravica do osebne svobode - test sorazmernosti- poseg v osebno svobodo - dokazovanje z izvedencem
Sodišče druge stopnje v na naroku ustno podanem izvedenskem mnenju izvedenke ne vidi nikakršnih neskladnosti, tudi ne v zvezi z ugotovitvijo odvisnosti od alkohola nasprotnega udeleženca, saj je izvedenka v zvezi s tem evidentno pojasnila, da nasprotni udeleženec na splošno zanika pitje alkohola v večjih količinah in svoje pitje alkohola minimalizira ter ne premore uvida v svojo bolezen, v potrebo po zdravljenju in jemanju zdravil ter abstinenci od alkohola in vse to kljub dosedanjemu rednemu jemanju zdravil in vodenju v varovanem oddelku.
spor majhne vrednosti - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - dokazni predlog za vpogled v sodni spis
Če stranka poda dokazni predlog z vpogledom v drug spis, mora v njem določno navesti, katere listine naj se vpogledajo, saj le pavšalno sklicevanje na pravdni spis oziroma listine v njem ne zadošča. V skladu z zahtevo po konkretizaciji dokaznega predloga namreč stranka ne more predlagati, da se vpogledajo kar vse listine v spisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060839
SPZ člen 99, 99/1, 210, 213, 213/1, 217, 217/1, 217/2. ZIZ člen 174, 174/1. ZPP člen 313, 313/2.
stvarna služnost - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - prepoved vznemirjanja - vmesni ugotovitveni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - priposestvovanje stvarne služnosti - prodaja nepremičnine v izvršbi - izbris stvarne služnosti - služnost na lastni stvari - priposestvovalna doba - pogoji za priposestvovanje - električni daljnovod - ugovor pasivne legitimacije - rok za izpolnitev obveznosti
Presoja, da je zatrjevana priposestvovana stvarna služnost, pod predpostavko, da je obstajala, s prodajo v izvršilnem postopku ugasnila, je materialnopravno napačna.
Skladno s temeljnim pravilom stvarnega prava, da služnost na lastni stvari ni mogoča, po naravi stvari tudi priposestvovanje služnosti na lastni stvari ni mogoče.
Električni kabel ni del javnega omrežja, zato ni ustrezna pritožbena primerjava z vodom javne kanalizacije. Hoja in vožnja ter vkopan električni kabel torej predstavljajo ravnanja, s katerimi toženca protipravno posegata v tožničino lastninsko pravico in pred katerimi se tožnica utemeljeno brani z negatorno tožbo.
ZPP stranskemu intervenientu nikjer ne nalaga, da bi bil dolžan v primeru neuspeha stranke, na strani katere se je udeleževal pravdnega postopka, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Prvi odstavek 154. člena ZPP takšno obvezo določa le za stranko, ki je ob neuspehu dolžna povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu nasprotnemu intervenientu.
Sodišče prve stopnje pritožniku pravilno ni priznalo stroškov fotokopij, saj to niso za pravdo potrebni stroški. Pritožnik je lahko vpogledal v spis in si prepisal vse potrebne podatke, odločitev za fotokopije pa je zgolj njegova in za potek pravdnega postopka ni nujna.
V delu, v katerem pritožba nasprotuje višini tožniku odmerjenih stroškov, stranski intervenient zanjo nima pravnega interesa, zaradi česar je v tem delu pritožba ni dovoljena (1. točka 365. člena ZPP). Predpostavka dovoljenosti pritožbe je med drugim, da jo je vložila upravičena oseba oziroma oseba, ki je zanjo imela pravni interes (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pravni interes za vložitev pritožbe pa ima le stranka (oz. stranski intervenient), za katero je izdana odločba neugodna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060246
KZ-1 člen 37, 284, 284/1. ZKP člen 269, 269/1-2.
kriva izpovedba - kaznivo dejanje krive izpovedbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - izvedenec - izvedensko mnenje - namen storilca - napeljevanje h kaznivemu dejanju - opis napeljevanja
Za storitev tega kaznivega dejanja je ključno, da storilec kot izvedenec bodisi zavestno in hote navaja neresnična bodisi namerno uporabi napačna pravila stroke z namenom, da bo izvedensko mnenje lažno. Ta storilčev namen namreč opredeljuje zakonski znak podaje lažnega pisnega mnenja. Tako bit tega kaznivega dejanja ni izpolnjena že s podajo vsakršnega izvedenskega mnenja, ki ne odraža resničnih dejstev (objektivni zakonski znak), temveč mora iti storilcu prav za to, da zavestno in hote poda takšno mnenje (subjektivni zakonski znak). Šele takšen storilčev namen bo konstituiral obstoj tega kaznivega dejanja. Upoštevaje povedano mora biti tudi ta namen kot subjektivni zakonski znak skladno s standardom iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP v opisu kaznivega dejanja naveden in ustrezno konkretiziran.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pisnost postopka
Toženec izvedbe naroka ni zahteval in se ni opredelil do predloženih dokazov tožnice, ki potrjujejo, da je ob najemu posojila prikazoval zadovoljivo premoženjsko stanje in bil redno zaposlen. V pritožbi na novo zatrjevana dejstva, da je bila tožnica seznanjena z njegovim težkim gmotnim stanjem, saj je imela vpogled v SISBON, iz katerega je izhajala blokada na osebnem računu, in da je izjavo o premoženjskem stanju napisal po nareku njenih uslužbencev, se nanašajo na vprašanje dejanskega stanja, zato izstopajo iz okvirjev dopustnih pritožbenih razlogov po 458. členu ZPP ter jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
obrekovanje - kaznivo dejanje obrekovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja - opis dejanja v izreku sodbe - hude posledice
Navedene posledice ne dosegajo zgoraj opredeljenega standarda hude posledice iz tretjega odstavka 159. člena KZ-1. Poseg v čast in dobro ime oškodovancev, močna prizadetost, hudo diskreditiranje, osmešenje, zaničevanje, zasmehovanje, prezir in opravljanje s strani sodelavcev so vse posledice, ki življenjsko izkustveno nastanejo že s storitvijo temeljnega kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 in jih kot take, čeprav utegnejo oškodovancu povzročiti nemalo nelagodja, še ni moč opredeliti kot hude posledice v smislu tretjega odstavka navedenega člena. Tega pragu ne dosegata niti očitka o omajanem odnosu B. B. z njegovo zunajzakonsko partnerko ter da oškodovanca veliko težje opravljata svoje delo. Kot pojasnjeno zgoraj, bi za obstoj zakonskega znaka hude posledice moralo iti za intenzivnejši poseg v družinsko oziroma delovno življenje oškodovancev, česar pa zasebna tožilca v opisu dejanja v zasebni tožbi ne zatrjujeta.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 191, 191/1, 191/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - opis dejanja - zastaranje kazenskega pregona
Sodišče prve stopnje napravilo pravilen zaključek, da je obtoženec sicer obremenjeval hčerko C. C. s svojim odnosom do B. B., ko je o slednji govoril, da so jih vrgli ven iz prejšnjega stanovanja, da tudi na tem naslovu komaj čakajo, da se bosta odselili, da so vsi avtomobili, parkirani pred hišo od moških, ki so pri njeni materi, da je njena mati najslabša na svetu, da je nihče ne mara, da je lahko žalostna, ker ima takšno mamico, da je kurba, ki se kurba okoli, da ima razmerje s prejšnjim in sedanjim lastnikom stanovanj in da je bila takoj po poroki z drugim moškim. Vendar pa je na podlagi izpovedi B. B., da se obtoženca ni bala, pravilno ocenilo, da obtoženec negativnih vrednostnih ocen o njeni materi ni dajal hčerki z namenom, da bi C. C. ustrahoval oziroma poniževal in jo spravljal v podrejen položaj, temveč je obtoženec na tak način hotel prizadeti oškodovanko B. B.
Zastaranje kazenskega pregona zaradi navedenega kaznivega dejanja sicer ni nastopilo 6. 7. 2022, ko je poteklo 10 let od storitve kaznivega dejanja, temveč je upoštevaje drugi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ zaradi zadržanja teka materialnih rokov in s tem tudi zastaranja kazenskega pregona, zastaranje kazenskega pregona nastopilo dne 8. 9. 2022. Glede na navedeno ugotovitev je zato pritožbeno sodišče v sodbeni izrek poseglo po uradni dolžnosti in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v točki II izreklo zavrnilno sodbo in posledično temu spremenilo tudi odločbo o stroških, saj se je prvotna nanašala na povrnitev stroškov v zvezi z obsodilno ter oprostilno sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061037
OZ člen 191, 192, 193, 342. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
načelo neposrednosti - dokazni sklep - vsebina dokaznega sklepa - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - izognitev sili - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - učinek izpolnitve zastarane obveznosti - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - odvetniška storitev - sprememba višine odvetniške točke
Enotno stališče sodne prakse za razlago pojma sile iz 191. člena OZ je naslednje: prikrajšanec je upravičen zahtevati povračilo tudi, kadar ve, da dolg ne obstoji, toda plača kljub temu, ker je v neugodnem položaju, zaradi katerega bi ga lahko zadele kakšne posledice, če ne plača. Ne gre torej za situacijo, da bi tožena stranka tožnika izsiljevala, ampak je dovolj, da so podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne.
Obe določbi (192. in 342. člen OZ) je treba razlagati tako, da dolžnik plačila zastarane obveznosti ne more zahtevati nazaj, če jo je plačal prostovoljno, in ne, če jo je plačal iz razloga, da bi se izognil sili: če so torej podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne. Razlog, da plačilo zastarane obveznosti ni mogoče terjati nazaj, je, da zastarana obveznost ne preneha, le spremeni se v naturalno. Razloga za ureditev po 342. členu OZ ne gre iskati v posebnosti samega zastaranja, ampak v dejstvu, da obveznost (sicer naturalna) še vedno obstoji. To pa seveda pomeni, da ni nobenega razloga, da bi zastarana obveznost imela v smislu 191. člena OZ kakšne drugačne učinke kot nezastarana. Logično zato ne more biti nobene razlike, če dolžnik, da bi se izognil sili, plača zastarano ali pa nezastarano obveznost. V obeh primerih gre za veljavno izpolnitev obveznosti in v obeh primerih prikrajšanja noče, a plača le zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne. Zaključek je zato lahko samo, da ima dolžnik pod pogojem iz 191. člena OZ pravico zahtevati plačano nazaj, če je plačal zastarano terjatev, da bi se izognil sili.
Če zaradi zastaranja tožena stranka terjatve ne more uveljaviti s tožbo, je tudi z ugovorom ne more. Tudi ugovor namreč pomeni sodno uveljavljanje zastarane terjatve.
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z drugim odstavkom 12. člena OT tožniku priznati za storitev opravljeno pred spremembo vrednosti točke, število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitev opravil, saj navedeno določilo OT predpisuje, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano z DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo DDV. Sodišče bi zato za odvetniške storitve, opravljene v času do 6. 4. 2019, moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno in tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe (v času odločanja sodišča), to je v vrednosti 0,60 EUR. Za odvetniške storitve, opravljene od 6. 4. 2019 dalje pa bi moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR in tako dobljeno število točk pa pomnožiti sedaj veljavno vrednostjo odvetniške točke v vrednosti 0,60 EUR.
Tožnica v pritožbi pravilno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti OT, ki je veljala do 4. 6. 2022 in da je pisni opomin procesna predpostavka za vložitev tožbe za odpoved najemne pogodbe, zato je tožnica upravičena do povračila stroškov za obrazložen opomin pred tožbo. Tožnica je upravičena do stroškov opomina v višini 100 točk in ne le v višini 50 točk, kot ji je to priznalo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 270, 270/3, 363, 363/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 24.
V skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe. Sklep, s katerim sodišče tožniku nalaga založitev predujma, je sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 154, 154/1.. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 3.
policist - Direktiva 2003/88/ES - odmor med delovnim časom - diskriminacija - dokazna ocena
Pritožba zmotno vztraja, da je toženka odškodninsko odgovorna že zgolj zato, ker tožniku ni zagotavljala zamenjav za koriščenje odmora in ker delovnega mesta ni smel zapustiti. Prvostopenjsko sodišče se je glede na ugotovljena dejstva pravilno sklicevalo na stališče judikata VIII Ips 54/2021 o tem, da pravica do odmora sama po sebi ni kršena, če delavec odmor koristi na delovnem mestu, in na stališče, da delavcu posebnega odmora med delovnim časom ni treba izrecno zagotavljati (tj. z avtomatičnim vsakodnevnim organiziranjem zamenjav), ko ima ta glede na naravo dela možnosti prekinitev in odmorov med izvajanjem nalog.
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da iz jezikovne in logične razlage prvega odstavka 154. člena ZDR-1 izhaja, da gre le za en odmor v trajanju 30 minut. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da niti ZDR-1 niti Direktiva 2003/88/ES z dne 4. 11. 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa ne predpisujeta odmora v nepretrganem trajanju.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 85, 87, 88, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. OZ člen 131.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - zloraba bolniškega staleža - protipravnost ravnanja - zastopanje po pooblaščencu - pooblastilo
Sodišče se je pravilno sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 73/2011 z dne 19. 3. 2012, iz katere izhaja, da pooblaščencu niti ni treba predložiti pooblastila, ko podaja izredno odpoved delavcu, saj zadošča, da se obstoj pooblastilnega razmerja med zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže v postopku pred sodiščem. Ker za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakon ne določa posebnega pooblastila, je tako dovolj splošno pooblastilo, kot je bilo dano v obravnavani zadevi. To pooblastilo je izraz prave volje tako pooblastitelja kot tudi pooblaščenca, zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - osebni stečaj - izjemne okoliščine - neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - odlog plačila sodne takse
Skladno s sodno prakso ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev za isto procesno dejanje (konkretno tožbo), o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni dovoljeno, razen če ponovni predlog vsebuje nove, spremenjene okoliščine, ki predlagatelju onemogočajo plačilo sodne takse.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00060618
ZP-1 člen 66, 66/2, 154, 154-1, 154-2, 154-3, 154-4. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
pravica do poštenega obravnavanja - izostanek z naroka - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega opravičila - opravičljiv izostanek z naroka - predlaganje dokazov - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje predloženega obvestila zdravniku ni zavrnilo zgolj z navedbo, da ni podano na pravilnem obrazcu, temveč je ocenilo, da opravičilo ni ustrezno, ker iz njega sploh ni razvidno, ali storilki zdravstveno stanje res onemogoča prihod na zaslišanje.
Storilka se je z neprihodom na narok odrekla podaji zagovora na sodišču.
Dopolnitev postopka z izvajanjem novih dokazov bi morala pritožnica zahtevati v času postopanja okrajnega sodišča, ker je postopek ugotavljanja dejstev in dokazov končan z izdajo sodbe ter se dejstva in dokazi v hitrem postopku primarno ugotavljajo v postopku, ki ga vodi prekrškovni organ, sekundarno pa v postopku pri okrajnem sodišču.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062737
KZ-1 člen 48.a, 50, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - obteževalne okoliščine - priznanje krivde - izgon tujca iz države
V konkretni kazenski zadevi, razen priznanja krivde, ki pa glede na to, da je obtoženec bil prijet in flagranti nima tolikšne teže, kakor si to prizadeva prikazati zagovornik, ni zaslediti nobene druge olajševalne okoliščine. Posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni pri obtožencu ni zaslediti.
Iz prvega odstavka 13. člena ZPP izhaja, da gre za predhodno vprašanje, kadar je (meritorna) odločba odvisna od vprašanja, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru, za katerega bi šlo v tem sporu, ko je sporno, kdo je zakoniti zastopnik stranke, ne gre za takšno (predhodno) vprašanje, kot pravilno navaja pritožba, pri čemer se to vprašanje sploh ne nanaša na toženko, ampak na drugo družbo A., d. o. o., ki je sicer družbenica toženke.